Zora Štok
Ob vsej poplavi kvizov na različnih TV-kanalih se včasih odločim in kakšnega pogledam. Nekatere spremljam dokaj redno, sploh tiste, ki zahtevajo res veliko znanja, nekatere zgolj občasno. In zato ne vem, ali imam res smolo, da včasih naletim na tolikšno neznanje o povsem vsakdanjih izrazih, da ostanem odprtih ust, ali pa včasih že zmanjkuje kandidatov, pa se skozi avdicijo pretolče tudi kdo z dokaj ozko razgledanostjo. Pa ne gre za vprašanja iz grške mitologije, kvantne fizike ali zgodovine pigmejskih ljudstev, pač pa za povsem običajna vprašanja, na katere najdemo odgovore v vsakdanu.
Tako sem ostala odprtih ust ob vprašanju na enem izmed kvizov, kako rečemo človeku, ki ne zna ne brati ne pisati. Brez da kdo ponudi odgovor, izstreliš analfabet. A ne. Za žensko, ki je šla skozi sito avdicije, je analfabet nekdo, ki vse ve in zna. Vsaj za poliglota je vedela, da je to nekdo, ki govori več jezikov, tudi izraz diletant ji ni bil znan in je skoraj odgovorila, da je diletant tisti, ki je nepismen. Pa jo je muk odrešil voditelj.
Potem slišim, da je nek glasbenik za kutino rekel, da je to neka začimba, znan pevec je prostodušno priznal, da še nikoli ni slišal za pontonski most in ne ve, kaj bi to lahko bilo. Še en glasbenik, ki je sodeloval v nekem kvizu, je na vprašanje, koliko kilometrov obale ima BiH, najprej omenil, da ko je zadnjič gledal po zemljevidu, je ugotovil, da ta država sploh nima izhoda na morje. No, potem se je le spomnil, da pa je tam nekje okoli Pelješkega mostu neko mesto Neum in je sprevidel, tudi s pomočjo publike, da ima BiH 20 km morske obale. No, publika je z 31 odstotki menila, da BiH nima izhoda na morje.
Razumem, da vsi ne vedo odgovora na vprašanje, ali je bil sedež papeža kdaj v Avignonu, a da nekdo prostodušno reče, da sploh ne ve, ali to mesto v Franciji sploh obstaja, so besede, ob katerih vsaj privzdignem obrvi, če mi že brada ne pade na tla.
Ob vseh teh malenkostih me potem ne čudi, da ljudje v anketah na vprašanje, ali je prav, da se v šolah otroci učijo arabske številke, večinoma odgovarjajo, da to res ni potrebno. Pa da študentka prava, ki želi postati odvetnica, ne pozna odgovora na vprašanje, kaj pomeni “persona non grata”. O mladeniču, ki ne hodi na Adriatik dopustovat, ker imajo vikend na Krku, pa da ne izgubljam besed.
Se pa vprašam - kaj je z našo razgledanostjo?
