Italijanski risar stripov Hugo Pratt (1927-1995) velja za enega največjih romanopiscev v zgodovini stripovske umetnosti in ga slavijo kot domiselnega izumitelja literarnega stripa, desetletja preden so grafični roman, roman v slikah oziroma trenutno najustreznejši risoroman vstopili v žanrsko izrazoslovje. Leta 1967 je v risano leposlovje vpeljal lik pomorščaka Corta Malteseja v pustolovščini Balada o slanem morju. Ob splavitvi mornarjevih pustolovščin je bil Pratt že profiliran pisatelj, ki je za sabo imel kilometre pustolovskih stripov, stilov vizualizacij in podajanja zgodb. Elegantni morjeplovec pa je njegov najodmevnejši lik in popkulturna ikona z zvesto bazo oboževalk in oboževalcev. Celo sam Pratt je zatrdil, da bralstvo Corta Malteseja tvori 60 odstotkov žensk.
Prvič ga zagledamo križanega na splavu, tavajočega po morski gladini pod žgočim soncem. Ko ga odreši njegov večni nasprotnik Rasputin, se Corto takoj izkaže za jezikavega ošabneža, ko pa mu razburjeni razbojnik zagrozi, da bi ga moral privezanega pustiti valovati še naprej, klatež hladnokrvno odvrne: "Potem ne boš izvedel, kaj se mi je zgodilo." Kot nekoč pravljičarka Šeherezada, tako si je tudi pustolovec s svojim podmazanim jezikom in zgodbami, ki so preveč doživete in neverjetne, da ne bi bile resnične, prislužil večno življenje.
Hitroprstnik (kar njegovo ime pomeni v andaluzijskem argu) z lastnoročno vrezano črto usode na dlani je alter ego svojega stvaritelja, Huga Pratta, poetičnega realista, ki je razvil lastne modele pripovedništva. Navdih je iskal v lastnem življenju, kariernih poteh in ljudeh, ki jih je spoznaval. Z ostrim režiserskim očesom za detajle je realiziral estetski maksimum v omejenem prostoru formata stripovskih tabel. Prattovi liki so močni, z nevsakdanjimi značaji, saj sprejemajo drastične odločitve in posledice zanje ter odločno hodijo po lastni začrtani poti.
Dogodivščine izzivalno prefinjenega pomorščaka so umeščene v resnična zgodovinska obdobja, navezana na resnične dogodke in resnične zgodovinske like. Beneška pravljica (v italijanščini prvič v nadaljevanjih objavljena 1977) je prva izmed njegovih nadrealnih prigod, kjer sta čas in prostor fluidna in ki, skupaj s Cortom samim, sprožajo metafizična vprašanja. To je vsebinska nit, ki bo prevladovala v njegovih kasnejših odisejadah z razkošno zgodovinsko dekoracijo.
Zapletena in plastovita pustolovščina v znanem mestu na vodi, ki vsebuje elemente razburljivega trilerja, je nenavadna, skoraj sanjska spletka, ki se odvija med vzponom fašizma leta 1921. Izvemo nekaj o mornarjevem poreklu, ko obišče beneško judovsko četrt v iskanju legendarnega ezoteričnega smaragda – Salomonovega ključa. V prepletu zakotnih ulic lagunskega mesta se Corto spozna s skrivnostnimi prostozidarji, nenavadnimi pustolovci, prerojenimi filozofi, zagonetnimi okultisti, bizarnimi ezoteriki in arogantnimi fašisti. Ko ga preganja zamaskirana skupina okultistov, ko med zavitimi stopnicami in skritimi dvorišči raziskuje mestne skrivnosti pred razkošnimi kulisami starodavne arhitekture, z mističnimi simboli in sledovi nekdanje bizantinske in arabske kulture, se v iskanju odgovorov na svoja večna vprašanja znajde na nepričakovanih mestih. Napeto avanturistično branje združuje sanjsko iskanje in izbruhe akcije, ki se izmenjujejo s trenutki tihe samorefleksije in enigmatičnimi dialogi med liki, ki veliko skrivajo drug pred drugim. Tudi sami pred sabo. Oziroma, ilustrirano z miselnim stripovskim balončkom Corta Malteseja iz Beneške pravljice: "... mačke, Benetke in jaz. Zamotana uganka!"
Ko spoznavamo Prattove Benetke, se nam mesto v osupljivih barvah postopoma razkriva kot povsem drugačno od tistega, ki smo ga poznali doslej
Hugo Pratt znova dokaže svoje neverjetno obvladovanje karakterizacije. Med liki iz resnične zgodovine sta baron Corvo (psevdonim pisatelja Fredericka Rolfeja), čigar uganka popelje Corta na akcijski pregon po Benetkah, in Gabriele D'Annunzio (v stripu imenovan Pesnik), italijanski nacionalist, ki je bil ključna oseba pri vzponu fašizma. V zgodbi se spoštljivo in nežno, kot zna le on, spozna s tremi ženskami. Pot mu prekrižajo drobna prostozidarka Gambetta d'Argento - Srebrna nožica, Louise Brookszowyc (poklon Louise Brooks, zvezdnici klasik nemega filma) in Hipatija (grška znanstvenica in filozofinja). Slednja ga najbolj presune s svojim modrovanjem: "Verjamete v čarovnije? Ah, Corto. Prava velika čarovnija sta samo ljubezen in harmonija. Toda katera ljubezen in katera harmonija? Ljubezen do večne lepote in harmonija vsega vesolja. Večja in globlja ko je duša ... več časa potrebuje za spoznavanje samega sebe. Spoznati sam sebe brez sence dvoma je najpomembnejša med vsemi čarovnijami." (prevod Veronika Simoniti)
Ko spoznavamo Prattove Benetke, kjer je preživel večino otroštva v svetovljanskem družinskem okolju, polne neznanih legend, okultnih ugank in čarobnih pripovedk, se nam mesto v osupljivih barvah postopoma razkriva kot povsem drugačno od tistega, ki smo ga poznali doslej. Ni čudno, da sta magičnost Benetk in pripovedniško bogastvo Prattove zapuščine, ovekovečeno v pustolovščinah Corta Malteseja, prepoznana med sodobnimi kulturnimi turisti, odvisniki od zgodb. Zato v Benetkah lahko obiščete turistično pripovedovalsko turo, v kateri zapustite prometne ulice in glavne atrakcije ter raziščete zakotne uličice in pravljična dvorišča, upodobljena v Beneški pravljici. Lahko se odpravite tudi sami, saj za največje ljubitelje pomorščakovih pustolovščin ni skrivnost, da je popotniški priročnik, ki sta ga napisala Prattova sodelavca Guido Fuga in Lele Vianello, Skrivnostne Benetke Corta Malteseja (brez prevoda v slovenščino, dosegljiv v angleščini), pravzaprav neuradni beneški mestni vodnik po Beneški pravljici. Toda nikar je ne preberite do konca, saj veste, da je Cortova najljubša knjiga Utopija Thomasa Moora, ki je nikoli ne dokonča.
Lani smo vam na straneh priloge V soboto predstavili vtise z razstave v Genovi Hugo Pratt, od Genove do južnih morij, ki, s poudarkom na mornarju, obiskovalcem omogoča celovit vpogled v opus tega mogočnega ustvarjalca. Kustosinja Patrizia Zanotti, "edina ženska, ki je Corto Maltese ne more zapustiti", dolgoletna Prattova sodelavka, ne komplicira svojega posebnega odnosa z izmišljenim likom, ki je bolj resničen od konkretnih ljudi. "Vzameš ga ali ga pustiš."
Corto Maltese je utopist in arhetip človekove želje po preseganju meja časa in prostora. Predvsem pa je sposoben izpolniti tisto, po čemer drugi le hrepenijo, na način, ki presega vse časovne, jezikovne in kulturne okvire. Večni nomad, brez nacionalnosti, pripadnosti in drugih fizičnih ali psiholoških verig, ki posameznika oklepajo v resničnem svetu. Z nagovorom srca in uma vznemirja in privlači bralstvo, vedno znova odpira nova poglavja in ostaja mogočen vzornik s svojim avtorjem vred.
Prvi evropski strip, ki je razvil umetniško resno senzibilnost znotraj tradicionalnega pustolovskega formata, je objavljen v ducatu jezikov, do zdaj pa je bil v slovenščini slabo zastopan. Prevod Beneške pravljice Veronike Simoniti pod okriljem novomeške založbe Goga je lahkotnega, avtentičnega stripovskega ritma in bo tudi tistim, ki so navajeni brati Corta v hrvaščini, srbščini in angleščini (ali celo v izvirniku), zvenel odlično, tekoče in naravno. Upajmo, da bo založniški angažma, ki predrzno vpeljuje mornarja na jezikovno majhen in zato nehvaležen slovenski trg, močneje utrdil in še bolj razširil slovensko bazo ljubiteljev, zbirateljev in bralcev mornarjevih zgodb v stripovskih mojstrovinah, ki z dovršeno dramaturgijo in lastnim vizualnim rokopisom Huga Pratta ponujajo izvrstno bralno doživetje skupaj z vsemi zgodovinskimi in literarnimi referencami.
Beneška pravljica je prva izmed njegovih nadrealnih prigod, kjer sta čas in prostor fluidna in ki, skupaj s Cortom samim, sprožajo metafizična vprašanja
"V Benetkah so trije čarobni kraji: eden na stezi prijateljske ljubezni, drugi blizu mosta čudežev, tretji na stezi verolomnežev pri Trgu svetega Jeremije v getu. Ko se Benečani (včasih tudi Maltežani) naveličajo oblasti, grejo na ta tri skrivna mesta in skozi vrata na koncu dvorišč za zmeraj odidejo v prelepe kraje in druge zgodbe." (Iz Beneške pravljice, prevod Veronika Simoniti, založba Goga, 2023.) Ob koncu se, zaradi ruskih družinskih korenin, za trenutek poistovetim z vojvodinjo Marino Semjanovo iz zgodbe Corto Maltese v Sibiriji: Hm ... Kortuška! Poiščem Te (tudi) v Benetkah. Če "padeš z Lune", kot praviš sam, mogoče spet spijeva tisti tvoj grenki espresso, v tej ali oni zgodbi.
