Andreja Kutin
Različica omikron je kriva za porast števila okužb v Južni Afriki. Sredi novembra je bilo tam vsak dan zabeleženih okoli 250 primerov, sedaj je število okuženih preseglo 8000 dnevnih primerov, v zadnjih sedmih dnevih je število okužb poraslo za 255 odstotkov. In to v državi, ki je že doživela visoke valove okužb z drugimi različicami virusa SARS-CoV-2. Dobra vest je, da je v tej državi zasedenih le šest odstotkov postelj za intenzivno terapijo.
Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko južnoafriški vzorec ponovi tudi drugod, in če bo model širjenja nove različice podoben kot pri drugih, lahko nova varianta hitro prevlada. In dosedanji podatki za omikron kažejo, da ima potencial, da prevlada po svetu podobno kot že prej delta. Zato je toliko bolj pomembno poznati čim več lastnosti virusa, ki ima doslej največ mutacij na proteinu S. Namreč, če je omikronska različica koronavirusa dovolj drugačna od prvotne različice, je mogoče, da obstoječa cepiva ne bodo tako učinkovita, kot so bila, podobno velja tudi za zaščito, pridobljeno s prebolevanjem.
Širjenje omikrona
Čeprav virus pospešeno analizirajo v laboratorijih po svetu, največ epidemioloških podatkov še vedno prispeva Južna Afrika, kjer je nove različice največ. Je mogoče primerjati širjenje omikrona v Južni Afriki z razmerami v Evropi ali ZDA in epidemiološke podatke prenesti z juga planeta na severno poloblo? Zoran Simonovič, epidemiolog in vodja mariborskega NIJZ: "Delno je podatke mogoče primerjati. Podatki iz Južne Afrike kažejo, da je v relativno zelo kratkem času, v tednu, dveh, omikron postal prevladujoča različica koronavirusa in da je skoraj v celoti tudi nadomestil predhodno delta različico, ki je povzročala večinski delež okužb. To je dokaz, da se omikron širi bolje kot delta in postane prevladujoča različica relativno hitro. Je pa res, da so zdravstvene okoliščine v Južni Afriki nekoliko drugačne kot pri nas, enako velja za druge dejavnike, kot je naseljenost ali dostopnost zdravstvenih storitev. V Južni Afriki je neki delež populacije okužen z virusom HIV, kar proizvaja imunsko oslabelost in je zagotovo pomanjkljivost. Neposredno torej situacije ne moremo prenašati v naše okolje, a hitro širjenje in nato prevlada sta verjetno trend, ki velja povsod.
Okužena oseba verjetno torej okuži več ljudi kot pri prejšnjih različicah. Kar pa je vzpodbudno, je, da se zaenkrat klinična slika ne kaže kot resnejša ali nevarna, ampak so celo indici, da bi lahko bil klinični potek okužbe blažji."
Ti podatki so potrdili prve ugotovitve iz Južne Afrike, ki pa so bile opravljene na majhnem vzorcu 40 bolnikov. A sedaj že imamo podatke iz Evrope, kjer je že kar nekaj potrjenih primerov okužb z omikronom in med temi za zdaj ni poročanih težjih potekov bolezni, dodaja Simonovič.
Imunski pobeg
Naslednje vprašanje je, ali se lahko nova različica izogne imunski obrambi organizma. Tudi o imunskem pobegu je bilo opravljenih kar nekaj raziskav in med strokovno javnostjo so zaokrožili podatki, da je v resnici sposobnost protiteles, ki ostanejo po cepljenju, pa tudi po preboleli okužbi, zmanjšana in je zato zaščita pred različico omikron manjša. "Ugotavljajo od deset- do štiridesetkratno zmanjšanje v uspešnosti nevtralizacije s protitelesi pri tistih, ki so bili polno cepljeni, in tistih, ki so bolezen preboleli. Po drugi strani pa so tudi študije, s katerimi se ugotavlja, da se z visokim nivojem zaščitenosti, ki jo pridobimo po poživitvenem cepljenju s tretjim odmerkom ali pa po hibridni zaščiti, torej prebolelost plus cepljenje, zaščita viša. Tako smo vseeno zaščiteni pred težko obliko bolezni in hospitalizacijo."
Zaščita je torej nižja, ko gre za dva odmerka cepiva ali zgolj prebolelost, tudi zato, ker je omikron pri širjenju še uspešnejši od delte in bo preprosto verjetnost, da se z njim srečamo, večja. "Osebe, ki so že prebolele koronavirusno okužbo imajo po eni študiji 2,5-krat večje tveganje za ponovno okužbo z omikron različico, kot so jo imele za ponovno okužbo s prej prevladujočo različico, recimo alfo ali delto," pojasni Simonovič.
Kakšne vesti prinaša omikron v Slovenijo? "Če se bo omikron uspešno širil v populaciji, bo najverjetneje postal prevladujoča različica. Glede na to, da je v Sloveniji precepljenost takšna, kot je, bi si želeli, da čim več ljudi pristopi k ponovnemu cepljenju, ki prepreči težji potek bolezni. Enako velja za prebolevnike, ki še niso cepljeni, saj se tako zmanjša tveganje za okužbo in težji potek bolezni. Kljub vsemu imamo 65-odstotno precepljenost pri starejših od 18 let, v zadnjem mesecu, dveh, pa se je zaradi pospešenega širjenja virusa pri nas veliko ljudi srečalo z virusom in pridobilo imunost, tako je tveganje za težji potek bolezni nekoliko manjše. To pa vseeno ne zagotavlja kolektivne imunosti in zaščite pred ponovnim večjim valom okužb," poudari epidemiolog.
Prilagajanje cepiva
Če se izkaže, da sedanja cepiva niso uspešna v boju zoper novo različico, bi to pomenilo, da morajo proizvajalci cepiv prilagoditi cepivo, kar se doslej še ni zgodilo. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani pravi, da so raziskave učinkovitosti sedanjih cepiv za zdaj še skope oziroma izhajajo iz laboratorijev: "Zaenkrat lahko govorimo le o rezultatih nevtralizacije virusa s serumi cepljenih in prebolevnikov, ključni pa bodo podatki o kliničnem poteku oziroma zaščiti pred boleznijo.
Rezultati nevtralizacije virusa kažejo, da običajni odmerki cepiv slabo nevtralizirajo virus, prav lahko prebolelost ne omogoča nevtralizacije virusa. Bolje so se izkazali rezultati cepljenih s poživitvenim (tretjim) odmerkom in najbolje kombinacija prebolelosti in cepljenja, v kateremkoli vrstnem redu. Ti rezultati so v skladu s poročili, da se okužbe širijo po Južni Afriki, kjer ocenjujejo, da je od prej okuženih kar 80 odstotkov, kot tudi s poročili o okužbi cepljenih v Evropi in Združenem kraljestvu, kjer opažajo zelo visoko kužnost različice omikron."
Do cepiva v 100 dneh
Zakaj in kdaj je treba posodobiti cepiva?
V bistvu gre za vprašanje, ali se je virus dovolj spremenil, da protitelesa, ki jih je ustvarilo prvotno cepivo, ne morejo več prepoznati in se ubraniti nove mutirane različice.
Koronavirusi uporabljajo spike proteine, da se pritrdijo na receptorje ACE-2 na površini človeških celic in jih okužijo. Vsa cepiva mRNA proti covidu-19 delujejo tako, da dajejo navodila v obliki mRNA, ki usmerjajo celice, da naredijo neškodljivo različico spike proteina. Ta spike protein nato spodbudi človeško telo, da proizvede protitelesa. Če je oseba potem kdaj izpostavljena koronavirusu, se ta protitelesa vežejo na virusno beljakovino in tako ovirajo njeno sposobnost, da okuži celice te osebe. Nove različice vsebujejo nov vzorec mutacij njegovega spike proteina. Te spremembe bi lahko motile sposobnost nekaterih - a verjetno ne vseh - protiteles, ki jih povzročajo trenutna cepiva. Če se to zgodi, bi lahko bila cepiva manj učinkovita pri preprečevanju okužbe in prenosa omikronske različice.
Kako bi bilo novo cepivo drugačno?
Obstoječa cepiva mRNA, kot so tista, ki jih izdeluje Moderna ali Pfizer, kodirajo spike protein iz prvotnega seva koronavirusa. V novem ali posodobljenem cepivu bi navodila za mRNA kodirala protein nove različice. Z zamenjavo genetske kode prvotnega spike proteina za tisto iz te nove variante bi novo cepivo induciralo protitelesa, ki učinkoviteje vežejo virus in preprečijo, da bi okužil celice.
V koliko časa bo morda pripravljeno novo cepivo?
Za izdelavo predloge DNK, potrebne za izdelavo novega cepiva mRNA, potrebujejo le tri dni. Potem traja približno en teden za proizvodnjo zadostnih odmerkov cepiva mRNA za testiranje v laboratoriju in še šest tednov za izvedbo predkliničnih testov na človeških celicah v epruvetah. Tako bi lahko znanstveniki v 52 dneh imeli posodobljeno cepivo mRNA, pripravljeno za vključitev v proizvodni proces, in začeli proizvajati odmerke za klinično preskušanje pri ljudeh. To preskušanje bi verjetno zahtevalo vsaj še nekaj tednov, medtem pa bi lahko proizvajalci začeli spreminjati svoj trenutni postopek za izdelavo novega cepiva.
Tako Moderna kot Pfizer sta izjavila, da bi lahko posodobila cepiva v manj kot 100 dneh. A trenutno še ni jasno, koliko bi agencije za nadzor nad zdravili zahtevale kliničnih podatkov.
Jerala glede na sedaj znane podatke zato priporoča poživitveni odmerek, tudi zaradi še vedno prevladujoče delte: "Zato velja priporočiti cepljenje prebolevnikom in osvežitveni odmerek vsem, ki so dobili samo dva odmerka cepiva. Ta kombinacija nas navsezadnje zaščiti tudi pred različico delta, ki je pri nas, pa tudi v svetu trenutno največji zdravstveni problem."
Če se zaskrbljujoči podatki potrdijo, bi to pomenilo, da mora farmacevtska industrija prilagoditi cepivo. To se je doslej zgodilo pri različici beta, a ta cepiva niso prišla do ljudi. "Proizvajalci pravijo, da lahko posodobljena cepiva pripravijo v treh mesecih. Že prej so pripravili in v kliniki testirali cepiva mRNK, prilagojena za različico beta, vendar se je izkazalo, da je primerljivo dobro zaščitil osvežitveni odmerek izvirne verzije cepiva, poleg tega pa se beta različica ni razširila oziroma jo je izpodrinila delta," meni Jerala.
Mutacije so lastnost virusa
Učinkovito obvladovanje epidemije torej še vedno zagotavljajo cepiva, a Simonovič poudarja, da potrebujemo globalno precepljenost: "Vrzeli med razvitimi in nerazvitimi državami so enormne, tudi v Evropi vidimo velike razlike med precepljenimi in neprecepljenimi populacijami. In te razlike bodo zagotovo gonilo večjega širjenja virusa. Bolj ko se virus širi, več kot je okuženih, večja je možnost za nastanek mutacij, ki pa so lahko za virus bolj ugodne zaradi hitrega širjenja ali pa človeku bolj nevarne, če se razvije različica, ki povzroča težji potek bolezni."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
