Na Pohorju bi gradili več kot 50 vetrnih elektrarn. Kje bi jih postavili, kdo vse je proti?

Več podjetij, ki jih predstavlja projektno podjetje Energija na veter iz Ljubljane, načrtuje gradnjo več skupin oziroma polj vetrnih elektrarn na območju Pohorja. Gre za velike vetrnice, velikosti do dvesto metrov, merjeno skupaj s krakom vetrnice, moči od dva do 3,5 megavata.

Po podatkih Zavoda za gozdove RS (ZGS) želijo štirje različni investitorji (ne izdajajo njihovih imen) na območju Pohorja, na ozemlju občine Slovenska Bistrica, zgraditi 40 vetrnih elektrarn na treh lokacijah: na Arehu (osem elektrarn na zasebnih zemljiščih), na Treh kraljih (deset vetrnic) in na območju Gradišča od Treh kraljev do Rogle (22 vetrnic, vse na zemljiščih v lasti Republike Slovenije). Podjetje Energija na veter sicer navaja, da imajo v načrtu postavitev skupaj kar 56 vetrnic z močjo posamezne vetrnice 3,5 MW (21 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev, 14 na območju Areha in 21 na območju Rogle).

Kot opozarjajo na zavodu za gozdove, so investitorji celoten projekt gradnje VE razdelili na manjša polja z namenom, da nazivna električna moč posameznega polja ne bo presegla meje, pri kateri slovenska zakonodaja zahteva izvedbe celovite presoje na okolje v okviru postopka DPN (državnega prostorskega načrta). Zato se o gradnji odloča zgolj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Kot pravijo, so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezno vetrno polje trenutno v različnih fazah. "Pri izdaji zadnjih mnenj glede gradnje vetrnih elektrarn je ZGS na podlagi predložene dokumentacije ugotovil, da projektna dokumentacija ni skladna s predpisi za področje varstva gozdov in okolja divjadi ter da načrtovane rešitve za gradnjo niso ustrezne zaradi vseh negativnih vplivov na gozd, prostoživeče živali in krajinsko podobo območja."

Pri tem ZGS izpostavlja, da bo gradnja med drugim zmanjšala stabilnost sestojev zaradi poseka gozdnega drevja (nastanek novih gozdnih robov in poškodb koreninskega sistema), degradacija zemljišč bo zmanjšala lesnoproizvodno funkcijo gozdov, ogrožene bodo tudi lovnogospodarska, rekreacijska, turistična in estetska funkcija. Poseg bi segal tudi na območja gozdov, ki so z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti izjemnega pomena (območja Natura 2000, v neposredno bližino gozdnega rezervata Črno jezero, naravnega rezervata Škrabarca …), so odgovorili na zavodu za gozdove.

Z načrti je seznanjen tudi Zavod RS za varstvo narave, kjer so prav tako prejeli več vlog več različnih investitorjev. "Zadnja vloga za vetrnice na Arehu je obsegala devet vetrnic, investitorjev pa je več. V načrtu sta tudi vsaj tako veliki vetrni polji na Treh kraljih in vzhodno od Rogle. Zavod za varstvo narave je, razen za eno VE v Kalšah, ki leži izven območja Natura 2000, v svojih mnenjih vpliv vseh načrtovanih vetrnih elektrarn na Pohorju ocenil kot bistven vpliv na varstvene cilje varovanih območij - območij Natura 2000. Njihova ocena vplivov gradnje objekta je neugodna oziroma gradnja takšnega objekta ni sprejemljiva.

"Lokalna skupnost mora biti vključena v razprave"

V občini Slovenska Bistrica se je z načrti januarja letos seznanil občinski svet, ki je sklenil, da je treba za umeščanje tolikšnega obsega vetrnih elektrarn predhodno pripraviti državni prostorski načrt (DPN). "Naše mnenje in stališče je, da je treba za umeščanje takšnega obsega vetrnih elektrarn in takšne skupne nazivne moči pristopiti k državnemu prostorskemu načrtu, saj se mora poseg obravnavati celovito in ne kot vsaka elektrarna posamezno. Ministrstvo pozivamo, da pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo opredeljevala podrobnejša merila in pogoje za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor, kot je minimalna oddaljenost tovrstnih objektov od bivalnih objektov," so zapisali na Občini Slovenska Bistrica v dopisu ministrstvu za okolje marca letos.

Na naša vprašanja so z ministrstva za okolje zgolj skopo odgovorili, da je investitor Energija na veter pri njih podal sedem zahtev za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo vetrnic na območju Pohorja. "Možnih odločitev v upravnih postopkih, ki še niso zaključeni, ne moremo komentirati."

Ker je gradnja vetrnic predvidena v neposredni bližini smučišča Trije kralji, smo za mnenje vprašali lastnika RTC Trije kralji Boža Juharta. Pravi, da je s projektom seznanjen in mu v osnovi ne nasprotuje, saj energijo iz obnovljivih virov Slovenija potrebuje. "Pričakujem bolj konkretne načrte. 56 se mi zdi mogoče malo preveč, kakih deset vetrnic pa bi šlo. Naj to predstavijo ljudem. O gradnji bo odločala stroka, potem pa tudi ljudje. Lokalna skupnost mora biti vključena v razprave," je povedal Juhart.

Načrtovani gradnji pa odločno nasprotujejo v občini Zreče. "Glede postavljanja teh megastruktur na relativno še ohranjenem ovršnem in najvrednejšem delu našega zelenega Pohorja (ki je, mimogrede, pretežno uvrščeno tudi v evropski sistem zaščite Natura 2000) je naše stališče jasno - odklonilno. V občini ga zastopamo tako rekoč soglasno, od našega turizma in krajevnih skupnosti do občinskega sveta in župana," je sporočil župan Boris Podvršnik. "V občini smo že zdavnaj spoznali, da zaščitena območja ne predstavljajo samo (za nas) motečih, nezaželenih prepovedi, temveč nasprotno, tu vidimo tudi naše izredne razvojne priložnosti.

Postavljanje takšnih energetskih objektov v osrčje pohorskih planj in gozdov bi poleg spreminjanja idilične naravne krajinske podobe in drugih negativnih sekundarnih učinkov povzročilo tudi izredno grobe posege v občutljiv ekosistem z izgradnjami prometnic, temeljev … To bi dejansko pomenilo tudi grobo negacijo vseh naših skupnih dosežkov na teh področjih, vključno s prizadevanji za institucionalizacijo Regijskega parka Pohorje," je zapisal Podvršnik.

Proizvodnja mora slediti porabi, sicer sistem razpade

V podjetju Unitur, ki upravlja smučišče in turistične kapacitete na Rogli, sicer niso seznanjeni z uradnimi informacijami glede načrtovane postavitve vetrnih elektrarn na Pohorju, menijo pa, "da vetrne elektrarne ne sodijo v neposredno bližino Turističnega centra Rogla, sploh pa ne na obstoječe športne površine oziroma na površine, ki so v strategiji podjetja Unitur in v obstoječih občinskih prostorskih načrtih namenjene širjenju smučarskih in tekaških prog ter razvoju novih zelenih turističnih produktov". "Prepričani smo, da bi kakršno koli polje vetrnih elektrarn nepopravljivo spremenilo vidno podobo naravnega okolja ter izredno negativno vplivalo na njegovo floro in favno - predvsem na prostoživeče živali, med katerimi so tudi ogrožene vrste. Obenem bi upočasnilo ali celo onemogočilo nadaljevanje skoraj petdeset let razvoja turizma na Zreškem Pohorju, ki danes omogoča preživetje z višjo kakovostjo življenja družinam več kot 300 zaposlenih v Uniturju in številnih drugih ponudnikov turističnih storitev v destinaciji Rogla - Pohorje," je sporočila Tina Tinta Kovačič iz Uniturja.

Čeprav načrtovane vetrnice ne ležijo na območju občine Ruše, pa želi investitor po njihovem ozemlju speljati daljnovod v dolino. Občinski svet je soglašal s soglasjem za služnostno pogodbo, a z Občine Ruše sporočajo, da "zaradi obsežnosti posega v občinska zemljišča služnostna pogodba še ni odobrena, saj moramo predhodno preveriti vse morebitne vplive projekta tako na okolje kot na nepremičnine". Zanimalo nas je tudi, kakšen vpliv bi imela izgradnja tako velikega sklopa vetrnih elektrarn skupne moči skoraj 200 MW na slovenski energetski sistem. Prof. dr. Martin Petrun z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pravi, da je značilnost obnovljivih virov energije ta, da proizvajajo energijo takrat, ko je dosegljiv vir, torej sonce ali veter. "V energetskem sistemu pa mora proizvodnja slediti porabi, sicer sistem razpade. Zato sistem potrebuje še druge elektrarne, ki uravnavajo proizvodnjo iz obnovljivih virov, da povečujejo proizvodnjo, ko ni vetra, na primer, in jo zmanjšujejo, ko je. Rešitev lahko predstavljajo tudi hranilniki energije, kot so baterije, ali shranjevanje energije v črpalnih hidroelektrarnah." Z občine Maribor odgovorov na vprašanja glede gradnje vetrnic do zaključka redakcije niso poslali.

Direktor projektnega podjetja Energija na veter Mitja Hertiš pravi, da so na območju Pohorja izvedli številne monitoringe glede vplivov na okolje in naravo ter ljudi. "Na območju Pohorja so se izvedli monitoring ptic in netopirjev ter meritve vetra z merilnimi stolpi; izdelana so bila številna strokovna mnenja, konkretno glede vpliva vetrnih elektrarn na gozd, na ptice, netopirje, na geologijo; izvedeni sta bili študija hrupa in arhitekturna presoja in tako dalje. Vse vetrne elektrarne so ustrezno oddaljene od varovanih objektov, da je zvok na fasadi objektov ob predpostavki polnega obratovanja vetrnih elektrarn v nočnem času nižji od 45 Ldvn (opredelitev ravni hrupa dan-veter-noč, op. a.). Pri umeščanju je bilo upoštevano območje načrtovanega Regijskega parka Pohorje. Vse vetrne elektrarne so umeščene izven načrtovanega parka. Upoštevalo se je Strategijo za razvoj Pohorja. Ta Pohorje deli na različna območja, in sicer generalno na varovana območja (območje Parka in varovanih območij) in ostala območja, kjer se dovoljuje turistična in gospodarska dejavnost (segment, kjer se umeščajo vetrne elektrarne)."