Na udaru so sodniške toge

Policija je dobila novo generalno direktorico, policisti so tik pred koncem minulega leta (spet) podpisali stavkovni sporazum in prekinili stavko. Te so v policiji zdaj že stalnica in skoraj neverjetno bi bilo, če bi se leto 2019 končalo brez stavke ali vsaj njene napovedi. Je pa seveda veliko odvisno od tega, kaj se bo dogajalo s plačami v javnem sektorju. Vsaj za zdaj kaže, da je vladi uspelo stavkovni val prekiniti, še preden se je zgodil plačni cunami. A težav za policijo še zdaleč ni konec. Kadrovska podhranjenost je velika, pravih kadrov pa v policijo ni in ni. Zanimanja za ta poklic je zmeraj manj. Notranji minister Boštjan Poklukar je nakazal novo taktiko pri iskanju novih sil v policiji, a četudi mu bo uspelo, ostaja težava v tem, da odhajajo starejši, preizkušeni kadri.
Takoj v začetku leta čaka generalno direktorico policije Tatjano Bobnar imenovanje novega šefa elitne kriminalistične enote, Nacionalnega preiskovalnega urada. Razpis za novega šefa je zaključen, a ker uradniški svet še ni opravil svojega dela, je od prvega dne tega leta sedanji direktor NPU Darko Majhenič postal vedejevec. Sicer je tudi njegovo ime med prijavljenimi, a z njegovim delom marsikdo ni zadovoljen. Da NPU ne daje pravih rezultatov, pravijo Majheničevi kritiki, misleč predvsem na preiskavo bančne luknje, kjer je izplen organov odkrivanja in pregona po njihovem mnenju neznaten.
Nova pravosodna ministrica Andreja Katič je, v nasprotju s svojim predhodnikom Goranom Klemenčičem, veliko bolj previdna. Da se novela zakona o kazenskem postopku – vsaj za zdaj – ne bo ukvarjala s sodno preiskavo in kakršnimikoli poskusi njenega ukinjanja, je bilo jasno tik pred koncem leta, ko naj bi v medresorsko usklajevanje romala zadnja različica predloga sprememb. Tako bo ideja o sodnem postopku pri nas, kjer bi sodišče (po policiji, ki jo usmerja tožilstvo) opravljalo svojo preiskavo zgolj v izrednih primerih, ostala prav to – le ideja, o kateri sicer govorimo, da bi jo bilo treba izpeljati, že vse od osamosvojitve naprej, a poguma za kaj takega naš pravosodni sistem pa tudi politika še nista našla.
Veliko več dogajanja je pričakovati glede debate o trajnem sodniškem mandatu. V letih, ko je bilo pravosodje deležno vsakodnevnih kritik, ko je izraz krivosodje udarjal s strani politikov, ki so jih sodišča spoznala za krive, njihove zmage pa pomenile, da pravosodni sistem deluje, se je debata o ukinitvi trajnega sodniškega mandata razpasla v prav vse poslanske skupine. A tiste, ki bi ga zares ukinile, so v manjšini, veliko več je takih strank, ki bi, preden bi sodnik oblekel togo za "nedoločen čas", uvedle nekajletno preizkusno dobo. A iz sodniških vrst prihaja odgovor, da tak sistem že imamo, da se v sodniško službo ne imenuje popolnih zelencev. Opozarjajo pa tudi, da sodniška toga ni nedotakljiva, da obstajajo ocene sodniške službe, ki ne da lahko omejijo napredovanja, v ekscesnih primerih je mogoče sodnikom togo tudi odvzeti.