V SOBOTO

Kolumna Svetlane Slapšak: Priprava na start

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Bajt

Šibkejše udeležbe na lokalnih volitvah ne razumem kot utrujenost niti kot poraz civilnih iniciativ. To je predvsem priprava na start v pomembnejših dirkah. Lokalne oblasti so z nerazumnim drobljenjem postale igrišče lokalnih veljakov, ki jih je včasih težje odstraniti kot politike splošne prakse. Volivci so tu žrtve, a žal odgovornost ostaja na njih. Zato je Janševo hvalisanje z zmago desnice na teh volitvah prazno in škodljivo - nič drugače kot tisto njegovo bluzenje o "ukradenih" aprilskih volitvah. Prava zmagovalca sta Gibanje Svoboda, ki se je po komaj letu obstoja dobro izkazalo tudi v okoljih, kjer je vse utečeno že več deset let, in Nataša Sukič, ki je dokazala, da je še vedno deset odstotkov tistih, ki ne podležejo laži o "Ljubljeni": v urbanem okolju so to očitno mlajši, izobraženi, svobodni in socialno zelo ranljivi - z drugimi besedami, prihodnost. Razplet bomo videli čez štiri leta ali pa še prej ...

Treba je razumeti, da so lokalne volitve povsem drugačne od volitev za predsednika države: medtem ko na lokalnih volitvah štejejo kanalizacija, industrijski smrad in smeti, robniki, krožišča, vrtne ograje, popadljivi psi, menice, posli ob šanku in pod šankom, skoki čez plot, stari računi in nova omrežja, pri volitvah predsednika republike takšnih oprijemljivih elementov ni na pretek. Edino resno osnovo za odločanje, slog, je v desetih letih uničil Borut Pahor. Lahko bi pustil za sabo nekaj vsebine, pa ni. Logarjevo občudovanje Pahorja, po vseh grozotah, ki jih je o njem izrekel njegov šef, kaže na osnovo Logarjeve predvolilne kampanje: en velik, prazen Nič. Večina tega Niča ni prepoznala, pa jim ne gre zameriti: kaj naj sploh opazijo, razen igrane vljudnosti in sprenevedanja? Tudi nova predsednica se je ujela v ta "logaritem" in po njem zaplesala. Naj raje hitro preklopi na rock'n'roll! In kar se tiče Logarja, Nič lahko oplemeniti s svojim nekdanjim cinizmom in zlobo ter se odloči, da bo v tistem nikoli očiščenem gnezdu čakal na vrsto. Občasno bo dobil kakšnega črva. A tudi če se odloči izprazniti gnezdo ali zgraditi novo, ga Nič ne bo nikoli več zapustil.

Zato je pravi čas, da namesto skrbi izberemo veselje, tem bolj, ker nam ni treba več izgubljati časa ob negledljivi televiziji. Oktober je bil realno (po klimi) novi maj, november in december sta lahko vsaj simbolno nova junij in julij - vročica in vsesplošen razcvet. S tem ne mislim na prisilno praznično veselje in posledično praznjenje denarnic - ob opazovanju lačnih. Razmišljam o tem, da bi za prvo nalogo na seznamu čim bolj živahno in veselo debatirali o tem, kaj je treba storiti, da dragocenega instituta referenduma ne bi več zlorabljali. Iz grass-root izkušenj je Inštitut 8. marec črpal osnovno pravilo, ki ga prepoznajo tudi številne druge civilne iniciative: pomagajmo si. Ta aktivistični minimum številni zlorabljajo kot osnovno tehniko manipulacije: na neki točki in na nekem ovinku, ko iztresejo svoje vreče z darili, se vedno znova pokaže, kakšne grozote se v njih skrivajo. Na prvi pogled pomoč drugim in referendum nimata veliko skupnega. A res je nasprotno, ključna in zelo osebna vprašanja si lahko zastavimo šele v luči bolj splošnih - pogosto gre za zdravilno širjenje obzorij in uvajanje širših vidikov človečnosti. Z drugimi besedami, ni trenutka ali okoliščine, ki ne bi bila dobra za pomoč drugim. Naj spomnimo, da prav v času praznikov in potrošniške mrzlice veliko ljudi zapade v depresijo in se odloči za samomor. Nadaljevanje opisa te tako preproste in tako strašne situacije bi me zagotovo zapeljalo v banalnost, ki je pero ne prenese, je pa odlična v medčloveških odnosih: jokati skupaj, smejati se (lahko skozi solze) slikam muck, kužkov, zajčkov in medvedkov, pokaditi eno skupaj in ob grenki kavi, stiskati se na klopi v mrzli noči, izumiti martini s ​​kislim zeljem, če ni oliv - zamislite si še in po mili volji. In ko začutiš, da si naredil nekaj dobrega za nekoga drugega, nekaj smešnega in morda nesmiselnega, je smiselno razmišljati tudi o tem, kako preprečiti novo javno zlorabo, zlobne politične trike ... in sovražni govor.

Slednje bi namreč lahko upočasnilo ali celo preprečilo pripravo na start. Brezbrižnost do sovražnega govora mu je omogočila rast in razcvet: sovražni govor je uspel ne le zmanjšati, ampak tudi popolnoma uničiti odpor, ki ga pri ljudeh vzpostavljata razum in znanje. Z drugimi besedami, uspel je v projektu poneumljanja. Ne gre za spontan dosežek, gre za premišljeno strategijo, da bi dosegli bazo ljudi, ki ne postavljajo več vprašanj in jih nobena še tako prozorna laž ne more spodbuditi k uporu. Takšni ljudje so pripravljeni, ko so enkrat dosegli stanje neumnosti, na naslednjo stopnjo pridobivanja moči - nasilje. In to smo videli. Pa vendar ne bi bilo težko in še ni minilo toliko časa, da ne bi mogli izvesti temeljitih ukrepov za uničenje vira sovražnega govora. Res je, vse se relativizira in danes se že kar koli razglaša za sovražni govor, hkrati pa se trdi, da sovražni govor ne obstaja: oboje izvajajo ustvarjalci sovražnega govora! Protislovje ni več problem, na neumnost se resno računa. A sprijazniti se s tem je za aktivnega državljana nepredstavljivo, tako kot je nepredstavljivo žrtev sovražnega govora pustiti brez pomoči. In med žrtve sovražnega govora moramo šteti tudi tiste, ki so se mu predali brez boja ...

Številni raziskovalci propagande in sovražnega govora so naredili napako, ker niso bili pozorni na neumnost kot njun cilj in rezultat. Zdelo se jim je, da lahko le s poglobljeno analizo razkrijejo premeteno podlost in dolgo načrtovane strategije propagande in sovražnega govora, in to jim je res sijajno uspelo. Nihče pa še ni našel popolnega odgovora na vprašanje, zakaj ljudje na to pristajajo. Odgovor je morda dokaj preprost in zato neopazen ali celo preziran: dosežena je množična neumnost - ali množična neodgovornost do lastnega razuma, kakor hočete, kot končni rezultat propagande in sovražnega govora. Kako zelo so se merila izgubila, se vidi na primeru Borisa Johnsona, ki je pravkar v ZDA za eno predavanje nekim podjetnikom prejel 300.000 evrov honorarja. Zaradi vsega tega je občutljivost za neumnost morda najpomembnejša stvar pri dobri pripravi na start. Ko opazimo izjemno neumnost, kot sta Logarjeva predvolilna kampanja in odziv nanjo - glasovanje zanj in povolilna naklepanja o njegovem političnem kapitalu, bi morala biti najhitrejša in najuspešnejša strategija - smeh. Smeh ni prepozen niti zdaj, če se nanaša na modre analize, kako je Logarju uspelo, in ne bi bil odveč niti takrat, ko je Logar najavil začetek nečesa velikega, vse dokler se ta človek ne odloči uskladiti besede, obnašanje in dejanja. Vprašanje, kdo je bolj neumen, politik, ki se morda pretvarja, da je neumen, da bi bil izvoljen, ali tisti, ki ga volijo, postavlja vprašanje o šibkosti demokracije, eno od mnogih. Žal je prav ta slabost lahko usodna in privede do izvolitve absolutno najslabših, ki potem ubijejo vsako obliko demokracije. Manipulacija z neumnostjo se v takih primerih izkaže za enega najuspešnejših načinov zatiranja demokracije. Raziskave o neumnosti volivcev in o neumnosti politikov, pa tudi o načinih poneumljanja so bile opravljene predvsem v ZDA in drugih državah z velikim številom prebivalcev. Toda Slovenija je majhna, kar pomeni, da so možnosti opazovanja in zatrtja neumnosti večje: znanje in informacije se lažje širijo, laži so bolj transparentne, spremembe hitrejše. In ko gledaš z vidika neumnosti in nevarnosti, ki jo predstavlja, se zdi delitev države na 212 občin, drobitev in možnost zapiranja majhnih enot vase, dobra strategija za ohranjanje neumnosti ...

Priprava na start torej ni prav nič preprosta in pomembna je volja, še pomembneje pa je vedeti, kdaj lahko rečeš - hop! A po drugi strani so pomagala povsod: čim več filmov na festivalu Liffe, čim več predstav v Stari elektrarni, prelistati čim več knjig na knjižnem sejmu, obiskati Plac, gledati in poslušati ljudi v čakalnicah, na tržnici, tiste, ki kupujejo v soboto, medtem ko so drugi šli v vikende in glampinge že v petek. Pol ure opazovanja nekoga, ki je podlegel neumnosti, naredi državljana pripravljenega na upor. Samo najti mora nekoga, kateremu bo pomagal. Tu se na videz naivno priporočilo o tehnikah zbliževanja in razumevanja izkaže za odlično rešitev. In kar je najpomembnejše, te tehnike ne zahtevajo nobene prakse, treninga ali časa, trud pa je minimalen. Pravzaprav bolj kot je spontano, bolje je.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?