V SOBOTO

Kolumna Marka Radmiloviča: O princu, ki se je sam od sebe spremenil v žabo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Danes pa kratko poročilo vašega najljubšega dopisnika z britanskega dvora. Gledal sem "The Crown" in kot mladega človeka me je privlačila zgodovina britanskega otoka. Se pravi, da sem za nalogo usposobljen ravno toliko kot vsi drugi. Se pravi, da imam pogum, drznost in neotesanost pisati o britanski kraljevi družini ravno toliko kot vsi drugi. Se pravi, da se bom pognal v vrtinec ničevosti prav tako poniglavo kot vsi drugi.

Evo, pa gremo …

Od vseh Harryjev tega sveta mi je najljubši Clintov, ki hodi okoli z ogromno pištolo in strelja barabe (Dirty Harry, 1971). Tisti Harry je imel značaj; dosti akcije, malo govora. Tudi Harry z angleškega dvora je okoli letal z ogromno pištolo in streljal barabe. Njih 25, če je dobro štel. Le da je ta Harry v svojem helikopterju igral video igrico, ki na njegovih značaju, duši in vesti ni pustila kdo ve kako velikih brazd. Niso jih pustili niti uživanje drog in alkohola niti nacistične uniforme. Največje brazde na njegovem značaju sta pustili pokojna mati in še živeča žena. Ter seveda časopisi. Tabloidi, jih imenujejo na Angleškem.

Tu se moja analiza dogajanja na britanskem dvoru konča. Ker me kaj dosti več ne zanima. Zanima pa me, zakaj zanima dogajanje na še edinem preostalem kolikor toliko konsistentnem dvoru milijone ljudi po vsem svetu. Na to bom poskusil odgovoriti v pričujočem pisanju in ne dvomim, da mi bo spodletelo.

Najprej začnimo z dejstvi. Dejstvo je, da je vpliv obstoja in delovanja britanske kraljeve družine celo na povprečnega Britanca minoren. Kaj šele na povprečnega zemljana. Realpolitika in ustroj sveta sta kralje in kraljice nekako pomedli pod prag, njihova vloga je zgolj ceremonialna; razen v nekaterih državah tretjega sveta, kjer so si modro kri plemenski poglavarji fotokopirali z odhodom kolonialistov.

Ampak kljub popolni odstavitvi od vladajočega korita britanska kraljeva družina v svetu zbuja več pozornosti kot vsi drugi oblastniki skupaj. Mimogrede: kdo ve, ali slovensko občestvo ne spremlja bolj britanskega dvora, kot se posveča slovenskemu dvoru - s čimer razumemo razširjeni sestav slovenske politične, gospodarske in estradne elite.

Človek bi slednje celo razumel, ker če kaj, Angleži znajo poskrbeti za prave škandale. Po sorazmerno preprostem receptu. Najprej okoli sebe zgradijo zid neživljenjskih, rigidnih, celo butastih omejitev, nato pa delajo škandale iz njihovih kršitev. Kar se pri naši eliti ne more zgoditi, ker - razen tega, da je sedanji premier rekel, da zasebnosti ne bo komentiral, bivši premier pa je komentiral vse razen zasebnosti - živijo mimo vseh pravil ali kodeksov obnašanja.

To je ena plat iracionalnega zanimanja za zgode in nezgode Windsorjev (ki so Windsorji postali s tem, da so šli na urad in spremenili družinsko ime, ki je v času prve svetovne vojne zvenelo - in je tudi bilo - jako nemško).

Druga plat pa je skoraj patološki voajerizem, v katerem se naslajajo milijoni, ko opazujejo, kako se življenje dogaja tudi slavnim in bogatim. Ker lastno življenje odvisnikov od kraljevskih novic se lažje spravi v kontekst, če se odvija po identičnih tirnicah, kot se odvija življenje privilegiranih. Se pravi, da se tudi kralji rojevajo, ločujejo, zbolevajo in umirajo. Isto kot mi.

In na osnovi tega preprostega, naivnega, skoraj otročjega principa je nastala industrija. Koliko ur, dni tednov in mesecev, ki bi lahko bili uporabljeni za karkoli drugega, gre v globalnem seštevku za naslajanje nad britanskim plemstvom. Koliko koristnega bi se dalo narediti za planet, če bi ta čas vsak od gorečnežev uporabil recimo za čiščenje okolice. Planet bi se bleščal kot ob genezi.

Ob tem pa gre še za drugi princip; za industrijo, ki služi na račun tega iracionalnega zanimanja ogromen denar. Ne pritožujem se - raje imam industrijo, ki kuje profit na Meghan in Harryju, kot industrijo, ki kuje profit z rudarjenjem težkih kovin.

Ne vem, ali sem anekdoto na tem mestu že pripovedoval, zato zgolj na hitro:

Noro naključje me je na začetku novinarske poti prineslo na splavitev enega prvih slovenskih tračarskih časopisov. Tabloida po angleško. Jedli smo krekerje, pili postano kavo in Fructalov sok iz plastičnih kozarcev ter poslušali modrovanja urbanih žensk, ki so se ugnezdile v tistem uredništvu.

Prišla je na vrsto pomočnica urednice. Povedala je, da se bodo - ob obveznih mednarodnih slavnih - koncentrirali tudi na slovenske slavne. Mogoče je bil Fructalov sok, mogoče preveč kave, ampak sem bleknil: "Kaj pa, ko bo slovenskih slavnih zmanjkalo?" Ker slavni, sploh v Sloveniji, se mi zdijo končna kategorija. V bistvu jih je možno našteti na prste ene roke. Mario Galunič, Plestenjak, z vsemi potencialnimi ženami vred, kakšen Cavazza, pa ženski oktet popevkaric in to je to.

Pomočnica urednice me je pogledala, kot da sem vprašal najbolj bedasto vprašanje v zgodovini novinarstva (najbrž sem bil res nekje pri vrhu): "Ko jih zmanjka, bomo naredili nove!"

Tedaj se še nisem zavedal, da so resničnostne oddaje pravzaprav tovarne delanja slavnih, na osnovi katerih stoji industrija slavnih. To je seveda princip pri nas plebejcih, pri aristokratih pa slavnih ni treba narediti. Oni se takšni rodijo.

In v tem grmu tiči Harryjev zajček. Ki je ameriška igralka. Kot je v taistem grmu že tičal zajček oziroma ameriška igralka njegovega prastrica.

Harryjev greh je, da je zmešal dva osnovna principa delanja slavnih. Tistega, po katerem so slavni s stoletnim pedigrejem, in tistega, po katerem slavni nastajajo v epruveti in so nato razširjani z industrijsko proizvodnjo.

Če pogledamo zgolj Harryjevo ženo in Harryjevo mamo. Obe sta začeli jokcati v tistem trenutku, ko sta postali princesi. Diana je jokcala, ker se je princ ne glede na število poljubov kar naprej spreminjal v žabca, Meghan pa jokca, ker kot igralka nima shakespearske širine. Njena realnost so ameriške serije, rada pa bi igrala v Kralju Learu. (In tudi igra - kar bi bilo bralcem tabloidov v trenutku jasno, ko bi v roke vzeli to veliko dramo vrhovnega mojstra vseh bardov.)

Kar pa je pri vsej šaradi okoli Harryjeve avtobiografije najbolj nesprejemljivo: člani britanskega dvora nimajo ne moralne ne kakršnekoli druge pravice, da se pritožujejo. Kadarkoli nad čimerkoli. Če še razširim. Nobena od planetarnih ali nacionalnih elit nima te pravice … S srebrno žlico v ustih jamrajo, da so nerazumljeni, da se kregajo z bratom, da se ne pogovarjajo z očetom …

Prijatelji dragi - nobene zveze nimate z življenjem, zato se ne morete primerjati z vatli, s katerimi si življenje merimo navadni smrtniki. Vaše življenje se odvija v vzporednih vesoljih, vaše težave, namišljene ali resnične, so mikroskopske v primerjavi s težavami planeta in težavami običajnega človeka. Vaše življenje je en sam privilegij, in kolikor se že pridušate, aristokrati, bogataši, vplivneži, kripto in običajni milijonarji, politiki, diktatorji in estradniki, da so vaši problemi relevantni, vam na tem mestu zatrdim, da niso. In zato od mene ne dobite niti enega samega odpustka, in kar je zame še pomembneje - od mene ne dobite niti kančka pozornosti zunaj te, ki jo namenjam, da tudi širšo javnost odvrnem od vaših fabriciranih težav ter jo po svojih skromnih močeh preusmerim k resničnim težavam.

Za konec še preizkus zgornje enačbe:

"Če se bodo vsi vaši problemi rešili, bomo mi še vedno živeli naprej nespremenjeno, če pa se bodo rešili vsi naši problemi, boste vi prenehali obstajati!"

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?