Kolumna Marka Radmiloviča: Dajem vas v "cajtnge"!

V času moje mladosti so posebej razburjeni, prizadeti in krivično obravnavani državljani ali skupnosti, ko so izčrpali vse institucionalne in pravne možnosti - kar se je zgodilo dosti pogosto - zagrozili s še zadnjim orožjem, ki jim je bilo na voljo: "Dali te/vas bomo v cajtnge!" Pomeni, da se bo problem, afera, krivica, utrujena od administracijsko-birokratskih poti, znašla vsem na ogled. In da bo nato pritisk javnosti zadevo premaknil - ali razrešil. Pomagalo je le malokrat, a za moralno zadoščenje je bilo dovolj. Danes živimo v časih, ko celo "cajtnge" dajejo "lastnike cajtngov" v "cajtnge", tako da večjega upanja nimam. A dosti druga mi ne ostane več. Zato jih dajem v "cajtnge".

Gre pa tako.

Zlata jesen me najde med vinorodnimi griči. Skoraj vsakodnevno. In tisti mesec dni trgatve gledam nadvse nevsakdanje prizore. Ki si jih lahko razložim, a jih težko razumem. Torej. Moja vas leži ob meji. Že sto in nekaj let, odkar so rajnki cesar zapravili imperij. Mejaš nam je bil včasih vrag, včasih pa sosed. Kakor se je pač vrtelo kolo zgodovine. A zadnja tri desetletja, odkar se je Slovenija skobacala na trhle nožice mladega telička, smo sosedje enemu največjih blagostanj sodobne Evrope. Republiki Avstriji mislim.