Kolumna Ane Svetel: Od zobne ščetke do nežnosti

Prejšnjo soboto sem se znašla na dogodku Bob leta. Predstava se je vrtela okoli – reklam. Četudi sta se voditelja skušala benigno pošaliti na račun dejstva, da sta morala večer prilagoditi oglasnim vložkom (ki sta jih, da je celotna reč izpadla še bolj groteskno, nekako odigrala oziroma zlasti pantonimizirala), je agresivno oglaševanje ta prešerni dogodek v mojih očeh precej razvrednotilo. Kakšen smisel ima izpostavljati drzne ali posrečene izjave preteklega leta, ko dobijo skoraj več pozornosti bencinski servisi, salama, sistemi za prezračevanje in zobne ščetke? Kako cinično (in žalostno) je, da mora ugleden medij, kot je Večer, pristajati na tako kilave kupčije. In da je marsikdo iz hiše verjetno celo zadovoljen, da sponzorji vsaj (še) obstajajo, četudi za ceno izgube medijskega dostojanstva. Najbolj cinično se je neskladje med idejno platjo dogodka in njegovo oglaševalsko realizacijo pokazalo v dejstvu, da je nagrado dobil zdravnik dr. Samo Zver za izjavo, ki v podtonu v ospredje postavlja bolnika in graja grabežljivost zdravnika, med dogodkom pa smo morali gledati oglas za zasebno zdravstveno zavarovalnico. Četudi bi se kdo ob tem morda ironično nasmehnil, nam to neskladje govori o nečem temačnejšem. Jasno je namreč, da plemenite, pogumne, posrečene ali za sedanji trenutek dobro umerjene besede zdravnika, ki so jih ljudje očitno množično vzeli za svoje, niso v "realpolitki" vredne nič. Množica ploska, interesi (in dobički) pa so drugje. Posli se sklepajo, zavarovalnice brezsramno ponujajo hiter dostop do specialista, spletni klepet z zdravnikom kadar koli si zaželimo in "zdrave zobe". Razgradnjo zdravstva oziroma novo zdravstveno realnost (hitre in učinkovite storitve za tiste, ki si to lahko privoščijo, neskončne čakalne vrste za nesrečnike, ki si ne morejo) se propagira brez zadržka. Na odru SNG Maribor se takšna prihodnost (ali je pravzaprav že sedanjost?) razkazuje brez vsakršnega ogorčenega vzklika iz publike.