Priznam, da je silno nenavadno sedeti pred praznim zaslonom in začenjati mesečno kolumno na dan, ko je postalo jasno, da bo najmočnejšo državo sveta prihodnja štiri leta znova vodil nepredvidljiv, nevaren populist, ki uteleša vse, česar nas bi moralo biti kolektivno strah. Populist, ki v svojem drugem mandatu ne bo ponavljal kaotičnih napak iz prvega, populist, ki je sedaj kadrovsko in strateško popolnjen, populist, ki mu bo v prihajajočem mandatu – z republikansko večino, kot kaže, tako v kongresu kot senatu ter s konservativno obarvanim ustavnim sodiščem – bistveno lažje uveljavljati politike, ki bodo škodile okolju, revnim, manjšinam, ženskam, politike, ki ne bodo skrbele za tiste in tisto, kar potrebuje skrb, temveč za tiste in tisto, kar bi bilo treba regulirati in omejevati – od orožarske industrije in fosilnih goriv do Elona Muska.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
