Avtor več romanov, ki se nima za pisatelja, pisateljevanje je služba, pravi, sam se ima za pisca zgodb, še bolj za njihovega občudovalca. Njegova služba je torej drugje - kot ekolog in ekotoksikolog je zaposlen v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru, a že od otroštva ga je vleklo tudi v družboslovje, v zgodbe, k zgodovini, bil je tudi Večerov kolumnist.
Ko sta se pred več kot desetimi leti z ženo s potovanja po francoski obali vračala čez francoske Alpe, sta v neki vasici kupila tako "brezzvezen" sir, da se je Kolarju zazdelo, da mora biti nekaj za tem. Res je bilo, našel je zgodbo o prekletem vinu, škofu Yvesu in posebnem avignonskem mostu, ki se je kar naprej podiral. To je zgodba, ki poganja njegov roman O vinu, kozah in drugih prevarah, ob izidu katerega smo s Kolarjem sedli k intervjuju.
Zdi se mi grozljivo, da se z nezaupanjem v empirično znanost in z do neba segajočo licemernostjo vračamo v mračni srednji vek
Z natančnostjo znanstvenika se je lotil veroslovja, fanatizma in mistike srednjega veka ter s tem našel pot vse do Kobarida, kjer je v 13. stoletju živela staroverska skupnost Tročanov. Prevare poganjajo svet, je zapisal v knjigi, bob pa je izrekel v razmisleku o tem, katerim prevaram verjame sodobni človek. Svet srednjega veka, ki ga opisuje v knjigi, namreč v moralno-duhovnem smislu ni drugačen od današnjega, je dejal. "V 12. stoletju so se namreč dogajali grozni pomori, zažigali so mesta in ljudi v njih. Naenkrat smo priča točno temu. V Gazi, v Ukrajini in pred dvema desetletjema v Sarajevu. Srednjemu veku je sledilo človeško prebujenje v renesansi, razsvetlitev, humanizem. Danes se zdi, kot da so šla ta obdobja v prazno. Verjamemo v tisto, kar želimo verjeti, tako kot takrat." In to je grozljivo spoznanje, je zaključil Kolar.
Vabljeni na Bob leta
Dobitnika nagrade Bob leta 2024 bomo razglasili v soboto zvečer v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Vstopnice za prireditev so na voljo tukaj.
