Bakojanisova, 66-letna hčerka ideologa konservativne Nove demokracije Konstantinosa Micotakisa, ki je nekoč županovala tudi Atenam, je popolnoma brezbrižno pokazala, da v Grčiji obstajata dve vrsti državljanov: politična bogata elita in vsi ostali. Po petih mesecih zaprtja se v grški družbi zrcali statusna neenakost: epidemija je postala bitka za preživetje, ki jo opravičuje vlada Kiriakosa Micotakisa z zategovanjem represivnega nadzora, prikritim sprejemanjem šolskih, energetskih in ekonomskih reform ter odprtim napadom kritikov.
"Mediji, ki podpirajo vlado, predvsem zasebne televizijske postaje, prikazujejo neki paralelni svet, ki z Grčijo nima ničesar skupnega," nam pojasni atenski novinar Toni Rigopulos. Ta teden je Grčija zabeležila najvišje število primerov v enem dnevu od začetka izbruha epidemije: preko štiri tisoč okužb. Na drugi strani se je Micotakisova vlada odločila za nenavadno potezo: rahljanje ukrepov, postopno odprtje trgovin in šol ter uvedbo tako imenovanih self testov, ki naj bi odgovornost za okužbo zdaj prenesli na posameznika. En brezplačen test tedensko bo zagotovljen državljanom, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje. Grčija naj bi postala prva evropska država, ki bo uvedla takšne vrste nadzor nad virusom.
"Zaradi povečanega testiranja lahko od ponedeljka dalje pričakujemo približno deset tisoč okuženih dnevno. Pozitivni državljani se bodo morali sami izolirati," sta novinarja zasebne postaje MEGA, ki nastopata kot neke vrste epidemiološka eksperta vlade, pojasnjevala nov pristop k epidemiji. Nova politika vlade pomeni novo retoriko medijev, ki so še prejšnji teden strašili z nevarnostjo epidemije in "vojnim stanjem v bolnišnicah". Grki bodo tako od naslednjega tedna vstopili v svobodo. Kakšna realnost jih čaka?
Posebej na twitterju se je v zadnjem času pojavila vojska trolov, ki so bili ustvarjeni čez noč in napadajo vsakega, ki si drzne kritizirati
"Ukrepi vlade so nesmiselni"
"V bolnišnico vstopate na lastno odgovornost. Na vseh oddelkih obstaja možnost okužbe s koronavirusom," nam varnostnik pojasni, preden vstopimo v eno izmed največjih atenskih splošnih bolnišnic, Genimata. Covid oddelek sameva v zgradbi številka dve, kjer je na vseh vratih posebej označeno: "Pozor! Vstop strogo prepovedan." Na oddelku vlada tišina, dogajanje je slišati za kovinskimi vrati. Redko zdravstveno osebje se v modri zaščitni opremi sprehodi skozi dolge sive hodnike.
Stanje spominja na postapokaliptične prizore.
"Trenutno zdravimo dvesto okuženih pacientov, od tega jih je 17 na intenzivnem oddelku. V pripravi je transformacija še enega kirurškega oddelka," nam pojasni zdravnica Argiri Erotokritu. Mlada zdravnica deluje izčrpano. Naglo srka kavo in živčno pogleduje proti bolnišnici. Danes bo Erotokritujeva ostala v službi 18 ur. "Na mojem oddelku imam trenutno dva primera, ko pacienta nujno potrebujeta intenzivno pomoč. Prostih postelj ni," pojasni zdravnica, ki od začetka epidemije bije bitko z virusom v prvih vrstah. "Ta dva pacienta bosta v naslednjih dneh izgubila življenje. Storiti ne moremo ničesar," še doda.
Oblasti, naklonjene zasebnemu zdravstvu, že nekaj časa prikrivajo stanje v javnem, ki ga je sedanja vlada dolga leta stradala z varčevalnimi rezi in odpuščanjem zdravstvenega osebja.
V času epidemije se je Micotakisova vlada domislila, da bo namesto mladih zdravnikov, ki so na čakanju, prisilila dvesto zasebnih zdravnikov epidemiologov, da pridejo za en mesec pomagat sodelavcem v javnih bolnišnicah. "Ukrepi so popolnoma nesmiselni. Ti zdravniki, nekateri niso delali po 20 let v bolnišnicah, nam ne morejo pomagati. Mi imamo pet takšnih zdravnikov, poleg tega so stari nad 50 let in tako neprimerni za delo s covid bolniki," pojasni Erotokritujeva. "Nujno potrebujemo zdravo zdravstveno osebje. Nujno potrebujemo več oddelkov za intenzivno nego ali pa oddelke, kamor bi lahko preusmerili svoje paciente," predlaga rešitve. Pojasni, da imajo javne bolnišnice trenutno zahteve po 30 tisoč zdravnikih in zdravstvenih delavcih, na drugi strani pa primerno osebje na čakanju.
"Ljudje umirajo za rakom, možgansko kapjo in drugimi boleznimi, ki jih zdaj ne zdravimo. Umirajo doma ali pa pridejo sem, ko je že prepozno, in ostanejo s težkimi posledicami," mlada zdravnica pojasni stranske posledice epidemije. "Smo preobremenjeni. Na mojem oddelku pet zdravnikov skrbi za 70 pacientov, tri medicinske sestre obravnavajo 30 primerov. Delamo v razmerah, ki so za nas in za paciente nevarne."
Pomembno vlogo so v času epidemije tako kot drugod po svetu odigrali mediji. Ilustracijo alarmantnega stanja, neprimerne zdravstvene ukrepe in propad javnega zdravstva so vplivni mediji, ki tesno podpirajo vlado, dolgo zakrivali. Kritike je na drugi strani Micotakisova vlada skušala utišati z aretacijami in nadlegovanjem.
Aretacije novinarjev
Toni Rigopulos sedi v uredništvu atenskega časopisa in spletnega portala Documento. "Odkar se je začela epidemija, je naše delo izjemno oteženo," nam pojasni novinar enega izmed najbolj kritičnih in vplivnih medijev v državi. Zaradi njihovih razkritij o korupcijskih poslih sedanje vlade, represivnosti policijskih organov po navodilih ministrstva in propadanju javnega zdravstva je bil glavni urednik časopisa Kostas Vaksevanis deležen celo grožnje z aretacijo.
"Grški mediji so že desetletja v lasti oligarhov in premožnih ladjarjev, ki v navezi z Novo demokracijo, ki zdaj vodi tudi državo, v celoti obvladujejo medijsko sfero," Rigopulos oriše stanje. V medijski konglomerat spadajo vse zasebne televizijske hiše in tudi javni medij ERT.
"Na javni radioteleviziji se kolegi ukvarjajo z nenehno cenzuro. Ko se je Micotakis v času zaprtja odpravil na počitnikovanje na otoke, je novinarje čakalo svarilo, zalepljeno povsod po stenah televizije, 'Videa Micotakisa na Ikariji ne prenašamo'," se spomni Rigopulos. Novinar pojasni, da ima poleg medijev v zadnjem letu vlada tesno ob sebi tudi represivne organe.
"Policisti so na ulici postali občutno bolj nasilni zoper novinarje in fotoreporterje. Ob protestih nas, na primer, potiskajo v kot ali pa z nami nasilno obračunavajo," pravi. Rigopulos je bil sam žrtev enega takšnih napadov. Lani novembra je bil med prenosom v živo z ulice, ko je snemal policiste, ki so pretepali protestnike, deležen nadlegovanja in bil pridržan. "Zmerjali me so, da sem 'kurbin sin', me porivali in se iz mene norčevali. Moja novinarska izkaznica jih ni zanimala," se spomni.
Rigopulos, ki je aktivno dejaven tudi na socialnih omrežjih, nam pojasni nenavadne fenomene, ki v zadnjem času spremljajo grško facebook in twitter sceno. "Posebej na twitterju se je v zadnjem času pojavila vojska trolov, ki so bili ustvarjeni čez noč in napadajo vsakega, ki si drzne kritizirati vlado ali vladne ukrepe," pove Rigopulos. Pri tem opozori, da so se pred mesecem na facebooku mobilizirali državljani, nezadovoljni z vladnimi ukrepi in nenehnimi škandali, ki že nekaj mesecev pretresajo Micotakisovo vlado. "Uporabniki so se odločili, da bodo na izjave grškega premierja odgovorili z emotikonom (angry face, jezen obraz). Zbralo se jih je včasih tudi po 17 tisoč," opiše Rigopulos. Micotakisova ekipa na facebooku se je odzvala tako, da je vrsto takšnih uporabnikov blokirala. "Popolna neumnost! Kateri resen politik blokira ljudi na facebooku, ker so reagirali nezadovoljno?" se sprašuje Rigopulos.
Nikoli ni bilo tako zelo očitno, da grške politične dinastije Venizelos, Micotakis in Bakojanis upravljajo Grčijo kot neke vrste zasebno podjetje
Nova demokracija se utaplja v škandalih
Grškega premierja so upravičeno zmotili uporabniki na socialnih omrežjih, saj so bili edini, ki so razkrili škandale njegove vlade in policijsko nasilje. Tako so državljani tisti, ki so Micotakisa posneli, ko je v času strogega lockdowna, ki ga je naročal drugim, ob veliki mizi z zbranimi gosti kosil na egejskih otokih. Minister za zdravje Adonis Georgiadis se je udeležil slavja ob krstu, ki ga je sam tudi ponosno pokazal na twitterju.
Pred tremi tedni so uporabniki na socialnih omrežjih razširili video, ki je pričal o grobem nasilju, ki mu je bil izpostavljen eden izmed državljanov, ko so preverjali njegovo identiteto v atenskem predelu Nea Smirni. Navkljub zaprtju in epidemiji so sledili protesti po celi državi, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. O policijskem nasilju z ulic so poročali tudi fotoreporterji in protestniki, ki so jih aretirali na shodih. "Na glavo so mi potisnili kapuco ter me grobo potisnili v avto z udarci in brcanjem," je lokalnemu časopisu Avgi povedala ena izmed žrtev. Mediji, ki so o tem poročali, so bili kasneje zmerjani na socialnih omrežjih, 22 policistov pa je za urednika Documenta Vaksevanisa zahtevalo celo aretacijo. "Mislim, da policisti dobivajo navodila z ministrstva - da izvajajo poostreno nasilje nad državljani in pritisk na medije," komentira Rigopulos.
Po grožnji z aretacijo so ta teden policisti aretirali tudi fotografa Documenta, ki je fotografiral enega izmed sodelavcev Nove demokracije, povezanega s spornim financiranjem medijev. Sredi marca je neznan luksuzni avtomobil dopoldne pred grškim parlamentom prevozil rdečo luč in trčil v motorista, ki je vozil pravilno. Avtomobil, ki je povzročil nesrečo, je zapeljal na poslansko parkirišče. Policisti šoferja niso aretirali. Vse zbrane priče so razgnali, o čemer so spet pričali videi mimoidočih. Kmalu se je pojavil sum, da je avto pripadal nekomu, ki spada v politično elito. Žrtev, 23-letni Jasonas, je zaradi težkih posledic nesreče v komi, brez resnih možnosti okrevanja. Komaj po treh dneh se je oglasila poslanka Nove demokracije in sestra grškega premiera Dora Bakojanis in priznala, da je avto pripadal njej.
Sledili so salve kritik in protesti. Na drugi strani so se vplivni grški televizijski kanali trudili nesrečo opravičevati: "Na počasnem posnetku lahko vidimo, da je motorist peljal hitro." Nikoli ni bilo tako zelo očitno, da grške politične dinastije Venizelos, Micotakis in Bakojanis upravljajo Grčijo kot neke vrste zasebno podjetje.
"Glasba je izginila"
Lito Skopeli zlaga svoj kostum, ki ga ni nosila že eno leto. 27-letna klovnesa in glasbenica skupaj s prijatelji umetniki biva v atenskem predelu Kipseli. Nihče od njih ni delal že eno leto. "Lockdown je ugasnil živo in pisano ulično, festivalsko in glasbeno umetnost v Grčiji," nam pove Lito. Prej je delala na otroških zabavah, festivalih in drugih umetniških dogodkih. Skupaj s prijatelji je poletja preživljala na otokih, kjer je turistom, željnim zabave, igrala grško tradicionalno glasbo, rebetiko.
"Umetniki delamo prekarno. Vaj nam nekaj mesecev ne plačujejo, samo nadejamo se lahko, da bo predstava ali koncert uspešen. Seveda smo brez zavarovanja, socialnih prispevkov nam ne plačujejo," potoži o delovanju v sivi coni ekonomije.
Grška vlada je umetnikom s statusom, pa tudi tistim, ki so delali na ulici, v času lockdowna zagotovila denarno nadomestilo približno 530 evrov. Med njimi, kot trdi Lito, je velik del grških glasbenikov, ki zabavajo goste v tavernah. Vsi ti bodo s ponovnim odprtjem trga s ponedeljkom najbolj trpeli, čaka pa jih tudi nepredvidljiva prihodnost. "Glasbeniki, ki so prej igrali v tavernah, zdaj zaradi zapovedanih razdalj tega marsikje ne morejo, lastniki obratov pa niso pripravljeni tvegati kazni," nam pojasni. Z isto težavo so se glasbeniki ukvarjali tudi lansko poletje.
"Turistična sezona je bila porazna. Vse rezervacije, ki smo jih imeli prej za delo na glasbenih dogodkih in praznovanjih, so bile odpovedane. Tako smo umetniki ob sicer odprtem trgu ostali brez dela," pojasni. Glavna težava, ki pesti grške umetnike, je neprilagojenost odprtega trga epidemiološki situaciji. Dobimo vtis, da mnogi med njimi kolebajo, ali si rahljanja ukrepov in odprtja tavern pod takšnimi pogoji sploh želijo. "Trenutno je naše delo povezano z veliko stresa. Zaradi lanske izkušnje že vemo, kaj približno nas čaka: nestabilnost, negotovost in predvsem dosti čakanja," strne mlada umetnica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
