Prometni zamaški v Atenah so stalnica. Ko se te dni vozimo po velikih avenijah v centru grške prestolnice, sploh nimamo občutka, da tukaj čas stoji že eno leto. Epidemija je postala del življenja in življenje se je prilagodilo epidemiji. Šole, trgovine in bari ostajajo zaprti. Ljudje so sprejeli novo realnost: ne jedo več v restavracijah, ampak hrano naročajo na dom. Atenske ulice so preplavljene z dostavljavci. To je edini način, da taverne preživijo. Mnoge so zaklenile svoja vrata za vedno.
Dvesto let po osamosvojitvi od Turčije je Grčija talka mednarodnih finančnih institucij
Turistične znamenitosti so zaprte, muzeji enako. V nakupovalni in priljubljeni ulici Ermu pred grškim parlamentom lahko naletiš na le redke sprehajalce. Ploščad Monastiraki, od koder je prijeten pogled na Akropolo, je skoraj prazna. Brezdomci, ulični glasbeniki rdečih lic in suhih grl ter redke družbe najstnikov so edini, ki se potepajo po sicer turistično zelo priljubljenem centru.
Atene prazne, elita se pripravlja na zabavo
Meščani, ki si med lockdownom želijo sprehoda in zraka, množično obiskujejo redke parke, nekateri sedijo na lesenih klopcah in nemo gledajo realnosti v oči. Policisti burno nadzorujejo dogajanje, vendar so se po množičnih protestih, ki so jih sprožila policijska nadlegovanja državljanov med epidemijo pred nekaj tedni, očitno umirili. Poostrena policijska prisotnost je postala del vsakdana, njihova pooblastila so se razširila. Epidemija je postala alibi za nadzor in represijo.
"Iz vseh bolnišnic poročajo o vojnem stanju," pravi svetlolaska na televiziji, ko se sprehodimo mimo redkih odprtih kavarn, ki ponujajo kavo za zraven. Grški mediji poročajo o alarmantnih stanjih v bolnišnicah po celi državi in uporabljajo izključno vojno terminologijo: zločin nad človeštvom, bitka za življenja, prve bojne linije in podobno.
Pred grškim parlamentom truma vojakov v uniformah strumno stopa po navodilih nadrejenega in vadi. Kljub epidemiji bodo namreč grške oblasti danes in jutri izvedle pompozno vojaško parado s slavjem velikih razsežnosti, kot napovedujejo. Modro-bele zastave že visijo na vsakem vogalu. Grčija namreč proslavlja dvesto let od osvoboditve izpod turškega imperija. Praznovanja ob nastanku moderne Grčije naj bi se v Atenah udeležili tudi britanski prestolonaslednik princ Charles in nekateri drugi mednarodni politični veljaki. Toda luksuzno slavje ob bogati večerji za elito v času epidemije se zdi politična poteza tistih, ki z realnostjo nimajo nobenega stika.
Zdravstveni sistem poka po šivih
Leto po začetku epidemije so grške bolnišnice na kolenih. V državi je trenutno skupno 4600 pacientov, ki se zdravijo za covidom-19, od tega več kot polovica v Atenah in okolici. V zadnjih tednih so bolnišnice sprejemale po dvesto pacientov na dan.
"V zadnjih dneh se v Atiki dogaja zločin ali vrsta zločinov," se je na stanje v bolnišnicah odzvala zdravnica Kristalia Vitula. Zdravniki v Grčiji zaradi spornega poročanja medijev, naklonjenih vladi premierja Kiriakosa Micotakisa, že dalj časa uporabljajo socialna omrežja za poročanje o stanju v bolnišnicah. Tako zdravniki pišejo, da zjutraj najdejo mrtve paciente, saj zaradi premalo osebja ne morejo zagotoviti njihove nege. Na oddelkih za intenzivno nego postelj ni več, bolniki ležijo na hodnikih bolnišnic, dokler se postelje ne sprostijo.
Sorodniki obolelih v nekaterih medijih opisujejo svojo stisko. "Moj oče je doživel možgansko kap pred dvema tednoma. Še zdaj ni bil operiran, saj zanj ni mesta," je zapisal eden od njih. Po poročanju grških zdravnikov naj bi bilo v Atenah in okolici več kot sto ljudi, ki čakajo na nujne operacije, ki niso povezane s covidom-19.
Zdravstveno osebje se obrača na vlado, naj mobilizira več zasebnih bolnišnic, kar je Micotakisova vlada sicer neuspešno storila prejšnji teden: "Pozivamo zasebne zdravnike in bolnišnice, naj priskočijo na pomoč." Ker pa je bil odziv slab, se je vlada včeraj odločila, da bo več kot dvesto zasebnih zdravnikov prisilila, da priskočijo na pomoč sodelavcem v javnih bolnišnicah za en mesec, sicer jim grozi do treh mesecev zapora.
Evropska unija nad begunce z orožjem
Ob peti obletnici sporazuma med EU in Turčijo o beguncih smo se še enkrat spomnili, da se na zunanjih mejah EU bije še en boj: migrantsko-begunska kriza. Neuspešnost sporazuma je Evropsko unijo očitno prepričala, da raje pooblasti lokalne represivne kadre, kot da se zanaša na nezanesljivega turškega partnerja. Grški policisti so tako s pomočjo Evropskega sklada za notranjo varnost prejšnji teden dobili 53 novih vozil. Vsa so bila dodeljena policijskim postajam, kjer je prihod migrantov občutno večji. Zasuk v pristopu evropske politike do beguncev je napovedala tudi evropska obmejna policija Frontex. "Z Atenami smo že dosegli sporazum, da bodo naši stražarji do poletja lahko nosili orožje na misijah v Grčiji," je o oboroževanju Frontexa povedal njegov izvršni direktor Fabrice Leggeri. Več tisoč beguncev v Grčiji vedno bolj životari, epidemija pa je še dodatno upočasnila birokratske postopke in razblinila ideje o boljšem življenju v obljubljeni Evropi.
Slaviti državniško neodvisnost je zato teatralen manever grške vlade, da patetično zakrije katastrofalno razčlovečenje, ki so ga z navezo domačih elit zakrivile mednarodne finančne institucije že pred desetimi leti. Politično-ekonomski varčevalni projekt, ki je močno zarezal v zdravstvo, se je zdaj dokončno izkazal za neuspešnega. Grčija pa je pred slavjem dvestoletnice neodvisnosti finančno okupirana in socialno poražena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
