V tem tednu se je na koprskem sodišču začelo sojenje po enem največjih zasegov droge pri nas. Aris Alibašić, Gregor Setnikar in Aleksander Vettorazzi so obtoženi tihotapljenja več kot 300 kilogramov heroina. Aprila 2018 so cariniki v koprskem pristanišču v zabojniku, ki je prispel na turški ladji, najprej pa je bil vkrcan v Iranu, med lepilom za keramiko odkrili 302 kilograma heroina izredne čistosti. Ta bi po ocenah policije lahko preprodajalcem prinesel od 30 do 50 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Maja lani je policija kriminalistično preiskavo kronala s prijetjem dveh od skupno štirih osumljenih. Poleg Setnikarja in Alibašića je policija nato prišla tudi do domnevnega naročnika pošiljke heroina, podjetnika Aleksandra Vettorazzija. Obtoženi krivdo zavračajo. Glede na obsežnost sodnega spisa se sicer obeta dolgotrajno sojenje.

V omenjenem primeru pa ne gre za največji zaseg droge pri nas, tega smo zabeležili v lanskem letu. Uslužbenci slovenske finančne uprave so v sodelovanju s policijo v koprskem pristanišču oktobra 2019 odkrili 730 kilogramov heroina. Pošiljka je vsebovala 437 rol polietilenske folije, v nekaterih rolah pa so bili skriti zavojčki z drogo. Pošiljka kontejnerja je bila namenjena madžarskemu podjetju iz Budimpešte, prišla pa je z Bližnjega vzhoda. Na podlagi navedenih cen heroina na slovenskem ilegalnem tržišču je bila podana ocena, da bi si storilci s grosistično prodajo lahko pridobili od 10 do 15 milijonov evrov, v primeru ulične prodaje pa tudi med 65 in 87 milijoni evrov protipravne premoženjske koristi.

Zasege merijo v tonah

A slovenski rekordni zasegi mamil niti približno ne sodijo v vrh največjih zasegov droge v svetu. Nekaj rekordnih zasegov se je zgodilo prav v zadnjih letih. Pred dobrima dvema mesecema je italijanski policiji uspel rekorden zaseg amfetaminov. Zasegli so več kot 84 milijonov tablet (14 ton), ki vsebujejo kofein in amfetamin. Droga je bila na poti iz Sirije na evropske trge, na bojiščih v Siriji pa amfetamine uporabljajo tudi pripadniki skrajne teroristične organizacije Islamska država (IS). Vrednost tablet bi na evropskih trgih presegla milijardo evrov, skrite pa so bile v več papirnatih in železnih kolutih, ki so bili dostavljeni v pristanišče v Salernu na jugu Italije.

Poveljnik finančne policije v Neaplju Domenico Napolitano je prepričan, da je bila tolikšna količina namenjena tudi v druge evropske države. Napolitano je povedal, da je bil na tabletah odtisnjen tudi znak. Šlo naj bi za simbol dveh polovičnih lun, ta pa naj bi bil enak, kot so ga našli na amfetaminih, zaseženih v skrivališčih IS na Bližnjem vzhodu. In od prodaje bi imeli korist prav skrajni teroristi. Prav takšne tablete naj bi bili imeli v svojih skrivališčih tudi pariški teroristi leta 2015. Napolitano je bil prepričan, da bi morala drogo prevzeti mafijska združba Camorra. "Milijardo vredna pošiljka droge ne more priti v pristanišče brez vedenja mafije," je povedal.

Na področju sintetičnih drog je rekorden zaseg v Avstraliji novembra leta 2014. Policisti so v pošiljki, ki je v kontejnerju prispela v Avstralijo iz nemškega Hamburga, zasegli 2,8 milijona tablet ekstazija in metamfetamina. Tabletke so bile skrite med tovorom pohištva, ki je v Avstralijo prispel s kontejnerjem za pomorski tovor iz Hamburga v Nemčiji. Skrili so jih v posode v pohištvu. Ocenjena vrednost tablet je bila približno 1,2 milijarde evrov.

Tovor tudi med brisačami

Pred dobrim letom dni so v ZDA zabeležili rekordni zaseg kokaina v svoji več kot 240-letni zgodovini. Junija so v pristanišču v Filadelfiji odkrili 17,5 tone kokaina, vrednega milijardo ameriških dolarjev - preračunano več kot 880 milijonov evrov. Tovor se je skrival na kontejnerski ladji v lasti švicarskega podjetja. Policija je takoj aretirala nekaj članov posadke, med njimi je bilo kar nekaj državljanov Črne gore. Ti so priznali, da so na ladjo nalagali kokain in za to prejeli plačilo - nekateri tudi 50 tisoč dolarjev. Ladja se je pred prihodom v pristanišče v Filadelfiji ustavila v pristaniščih na Bahamih, in sicer 13. junija, štiri dni pred tem v Panami, 24. maja v Peruju in 19. maja v Kolumbiji. Večji del pošiljke naj bi bil sicer pot nadaljeval v Evropo. Osumljeni so priznali, da so pomagali pri nalaganju kokaina na ladjo - to naj bi se bilo zgodilo na zahodni obali Južne Amerike, s 14 čolni.

Skoraj 1,3 tone heroina je bila največja zaplemba heroina v zgodovini Velike Britanije in ena največjih v Evropi. Britanska Nacionalna agencija za boj proti kriminalu (NCA) je 30. avgusta lani na zabojniku na ladji v pristanišču Felixstowe v britanskem okraju Suffolk odkrila 1,3 tone heroina, vrednega okoli 125 milijonov evrov. Paketki z drogo, od katerih je vsak tehtal kilogram, so bili skriti v brisačah in kopalnih plaščih. Za zaseg oziroma odstranitev skupno 1297 kilogramov droge, ki je bila zašita v brisače in halje, so potrebovali celih šest ur. Kriminalisti so nato zabojnik z brisačami in plašči vred vrnili na ladjo, da je lahko nemoteno nadaljeval svojo pot. Ladjo je tovor dva dni pozneje zapustil v belgijskem Antwerpnu, od koder so ga s tovornim vozilom prepeljali v skladišče v Rotterdamu. Nato so sledile aretacije.

Kar 105 ton marihuane, vredne 257 milijonov evrov, je pred desetletjem zasegla mehiška policija na meji z ZDA. Glede na količino pa je na prvem mestu 570 ton težek tovor, zasežen v Kolumbiji davnega 1978. leta.