Temperature zraka in zemlje še niso primerne za obsežnejše delo na vrtu, to pa ni razlog, da ne bi že zdaj začeli nekaterih vrtnarskih opravil. Med njimi je denimo vzgoja sadik, ki se je lahko lotimo tudi v domači kuhinji.
Kakšne so ključne razlike med vzgojo sadik v primerjavi z neposredno setvijo na prostem?
Sadike začnemo vzgajati, preden se zares začne vrtnarska sezona. Tako pridobimo čas, da tiste vrtnine, ki potrebujejo dlje časa za razvoj plodov, vzgojimo še pred sajenjem na prosto. Sadike vzgajamo v notranjih prostorih, ki so zaščiteni pred zunanjimi dejavniki, kot so mraz, dež, škodljivci (polži), pa tudi pred boleznimi. Tako imamo več možnosti za uspešno in bolj kontrolirano vzgojitev sadike iz semena.
Za sadike je potrebno redno skrbeti, jih zalivati in čim bolj izpostavljati svetlobi. Priporočljivo jih je krepiti z morskimi algami, saj bodo tako bolj močne in pripravljene na zunanje dejavnike. Pred saditvijo na prosto je priporočljivo sadike navajati na zunanje temperature, zato jih nekaj dni pred saditvijo na prosto čez dan prestavljamo ven.
Katere vrste vrtnin so najbolj primerne za vzgojo sadik doma?
Odločimo se za vzgojo tistih sadik za vrtnine, ki potrebujejo več časa za razvoj plodov in užitnih delov. To so plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, čili), bučevke (buče, kumare, lubenice), kapusnice (brokoli, zelje, cvetača). Lahko se odločimo tudi za vzgojo sadik solatnic in si tako zagotovimo bolj sigurno pridelavo zelenjave.
Kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na uspešno rast sadik?
-
Kvaliteten substrat: ta naj bo zračen, da se bodo majhne korenine dobro razvijale.
-
Temperatura in svetloba: najpomembneje je, da temperatura ne niha. Za kaljenje se za večino vrtnin priporoča temperatura okoli 25 °C, lahko je tudi nekoliko nižja. Ko rastline vzklijejo, jim zagotovimo nekoliko nižjo temperaturo in jih postavimo na čim bolj svetlo mesto. Kapusnice postavimo na temperaturo okrog 15-18 °C, plodovke pa okrog 20 °C (kasneje tudi za kakšno stopinjo manj). V času kaljenja so lahko platoji v temi, pomembno pa je, da je temperatura stalna. Ko vzklijejo, jih prestavimo na svetlo, najpogosteje na okenske police. Če sadike ne dobijo dovolj svetlobe, temperaturo znižamo in zmanjšamo zalivanje. Lahko jih gojimo s pomočjo LED-luči, s katerimi zagotovimo optimalno količino svetlobe.
-
Pikiranje: pri plodovkah pikiranje spodbudi rast večjega števila stranskih korenin. Pri pikiranju je pomembno uloviti pravi čas, to je, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj.
-
Zalivanje: pogosto se zgodi, da sadike utopimo, ker jih preveč zalivamo in jim zaradi tega odmrejo korenine. Najprej jih je priporočljivo škropiti z razpršilnikom in zalivati šele, ko so večje.
-
Morske alge: za močne in zdrave sadike je odlično uporabljati morske alge, tako bodo sadike imele močan koreninski sistem in bodo bolj kompaktne ter odporne. Bolje je, da jih tretiramo z morskimi algami kot z gnojili, saj so ta pogosto preveč agresivna za tako majhne rastline.
Kakšna vrsta zemlje je priporočljiva za vzgojo sadik in zakaj?
Zemlja naj bo kupljena, tu se odločimo za kvaliteten substrat, namenjen za vzgojo sadik. Ta bo zagotovil zračnost v območju korenin, da se bodo te kar najbolje razvile. Substrat mora tudi dobro vpijati vodo.
Kakšne vrste posod ali lončkov so najbolj primerne za sajenje sadik?
Če bomo kasneje sadike pikirali, potem sejemo v setvene plošče in jih kasneje pikiramo v lončke ali šotne tablete. To velja predvsem za plodovke. Sejemo pa lahko neposredno v večje lončke in tako vzgojimo sadiko brez pikiranja.
Koliko časa običajno traja, da semena vzkalijo in postanejo močne sadike?
Odvisno od vrtnine. Paradižnik potrebuje približno 5-10 dni za kalitev in okoli šest tednov, preden je dovolj močan in razvit, da ga presadimo na prosto. Paprika potrebuje kakšnih 14 dni dlje, da je primerna za sajenje na prosto. Solatnice potrebujejo približno 5 dni za kalitev in pet tednov za presaditev.
Kako pogosto je treba zalivati sadike in kako preprečimo prekomerno zalivanje?
Pogosto se zgodi, da sadike utopimo – jih preveč zalivamo in te zgnijejo in jim odmrejo korenine. Najprej jih je priporočljivo škropiti z razpršilnikom in šele pozneje zalivati. Zalivamo jih po malem, približno enkrat do dvakrat na teden. Odvisno je tudi od rastnih pogojev, na primer če je manj svetlobe, zalivamo manj. Prav tako jih je bolje zalivati z deževnico ali z vodo, ki nekaj časa stoji.
Kdaj in kako je najbolje presaditi sadike na prosto ali v večje lonce?
Sadike presajamo na prosto, ko ni več nevarnosti zmrzali in ko so tla dovolj ogreta. Najbolje je, da se za presajanje na prosto odločimo v mesecu maju. Sadike je potrebno predhodno utrjevati za zunanje temperature. Če smo jih gojili na okenskih policah, jih prestavljamo čez dan ven, čez noč pa nazaj noter. Zadnje tri dni jih pustimo tudi čez noč zunaj. Za povečanje odpornosti sadike škropimo ali zalivamo z morskimi algami, tako bodo razvile močan koreninski sistem in nadzemni del. Tako bodo bolj močne, kompaktne in odporne.
Kako preprečimo najpogostejše bolezni in škodljivce pri vzgoji sadik?
Pomembno je, da smo pozorni že pri izbiri substrata in semen. Zato uporabljamo kakovosten substrat, ki ne vsebuje škodljivcev ali povzročiteljev bolezni. Sadikam je potrebno zagotavljati čim boljše pogoje za rast, da bodo te čim bolj močne in odporne. Potrebujejo dovolj svetlobe, primerno količino vode (ne preveč, da ne začnejo gniti), izredno priporočljivo pa jih je zalivati z morskimi algami, saj bodo tako bolj odporne. Redno jih pregledujemo, da pravi čas odkrijemo morebitne škodljivce. Pomembno je tudi redno prezračevanje.
