Ob obilju sadja in zelenjave, ki nam ju ponujata poletje in zgodnja jesen, pomislimo na to, kakšna škoda je, da vsega tega ne moremo uživati čez vse leto. Res je sicer, da rastlinjaki zagotavljajo zelenjavo in tudi nekatero sadje skozi vse leto, a je okus paradižnika in paprike, kupljenih decembra v supermarketu, bistveno drugačen od tistega, ki ga okusimo, ko sadove narave poleti utrgamo na lastnem vrtu ali kupimo pri neposrednih pridelovalcih na tržnici. In enako je z večino druge zelenjave. Zorenje pod milim nebom da vendarle rastlinam tisti pravi okus, ki ga v še tako dobro urejenih rastlinjakih vendarle ni mogoče doseči. Kaj šele preseči.
Tudi naši predniki so sadove in plodove shranjevali za čas, ko ti v naravi niso več uspevali, ko je bila sezona mimo. A vonja po kisu, ki ga je bilo avgusta in septembra zaznati iz številnih kuhinj, v katerih se je pripravljala ozimnica, ni več toliko kot še desetletje in več nazaj. Vse več zelenjave in sadja je mogoče kupiti primerno pripravljenih za zimsko uporabo in kdo, razen res pravih zanesenjakov ali tistih, ki prisegajo zgolj na domače, bi se sploh utrujal s pripravo ozimnice?
A vendarle se splača malo potruditi se. Tudi sodobne gospodinje, nevajene pasteriziranja kozarcev, sočenja sadja in kuhanja kompotov, marmelad in džemov, pa pečenja paprike, kuhanja ajvarja in vlaganja kumaric in paprike, si vendarle zaželijo imeti doma kozarec nečesa, pripravljenega v lastni kuhinji. In obstaja kar nekaj načinov, da si z malo truda nekaj iz bogate poletne in zgodnje jesenske ponudbe v naravi shranimo za zimo.

​Kako z jajčevci

Hitro in preprosto si na primer pripravimo jajčevce. Na en kilogram jajčevcev računamo dva litra vode, en liter kisa, po 80 gramov soli in sladkorja, nekaj česna in sesekljanega peteršilja ter olje. Dobro umite in osušene jajčevce narežemo na tanke rezine ali kolobarje, jih potresemo s soljo in pustimo več ur, da spustijo sok. Dobro jih odcedimo in obrišemo do suhega. V večji posodi zavremo vodo, kis, sol in sladkor ter stresemo v posodo rezine jajčevcev in pustimo, da zmes ponovno zavre. Potem jajčevce s penovko poberemo iz lonca in jih pustimo, da se odcedijo. Česen in peteršilj drobno sesekljamo. V kozarce zlagamo jajčevce in vsako plast potresemo s česnom in peteršiljem. Na koncu prelijemo z oljem (belim ali olivnim, lahko tudi z mešanico obeh vrst), tega naj bo dober centimeter nad vsebino kozarca.

Posušen paradižnik

​Suhi paradižniki so prav tako zelo uporabni v kulinariki. Pozimi jih dodajamo različnim jedem, od omak do solat in različnih namazov. Zlahka si jih pripravimo tudi doma. Naberemo majhne podolgovate paradižnike, biti morajo povsem zreli. Prerežemo jih po dolgem, zložimo na pladenj, potresemo s soljo in postavimo na sonce. Pokrijemo jih z gazo, da jih zaščitimo pred mrčesom. Ko se znoči, jih umaknemo v notranjost. In tako nekaj dni zapored, dokler paradižnik ni povsem suh. Tako pripravljen paradižnik damo v steklene kozarce in ga prelijemo z oljem, najbolje olivnim. Olje naj sega vsaj dva centimetra nad paradižnik. Kozarce dobro zapremo in jih hranimo v temnem in hladnem prostoru.

Začimbe

Začimbnice si lahko za zimo shranimo na (vsaj) dva načina. Liste žajblja, bazilike, luštreka, zelene in peteršilja ter vejice origana, timijana in rožmarina lahko posušimo in jih potem zdrobimo ter shranimo v kartonski škatli, papirnati ali platneni vrečki ali steklenem kozarcu s pokrovom, lahko pa jih shranimo v olju. Če se odločimo za ta način, potem liste ene začimbne rastline ali mešanico različnih drobno sesekljamo in zmešamo s soljo.

V slanici

​Preprosto si lahko različno zelenjavo shranimo v slanici. Zelje, narezano na manjše kose, zelen paradižnik, paprika, korenje, cvetača, brokoli, bučke in stroki česna so najbolj primerni. Za pet kilogramov mešane zelenjave potrebujemo primerno velik steklen kozarec ali plastično posodo s pokrovom, ki se lahko dobro zapre, štiri litre vode, 50 dekagramov soli, cel poper, nekaj listov lovorja in pol zavitka vinobrana (kupimo ga v lekarni).