Hotela sem dobiti mednarodne delovne izkušnje, Slovenijo pa sem izbrala zato, ker je narava tukaj tako čudovita in ponuja veliko možnosti, je ob koncu dvomesečnega pripravništva v Mariboru povedala mlada Finka Sonja Julia Partanen. K nam je prišla v okviru projekta mobilnosti Erasmus+, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi. S proračunom v višini 14,7 milijarde evrov več kot štirim milijonom evropskih prebivalcev omogoča študij, usposabljanje in pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. Finančno podporo ponuja ljudem različne starosti, ki želijo v ustanovah in organizacijah v tujini izpopolniti ali predati drugim svoje znanje in izkušnje.
Sonja, ki na Finskem končuje specializacijo iz varstva okolja, si je za obdobje dvomesečne prakse izbrala Hortikulturno društvo Maribor in krajinski biro PLAN KA. "Tam sem bila vključena v projekte krajinskih arhitektov Roberta Gostinčarja in Špele Recer. Ko sem prišla, je biro ravnokar zaključeval projekt, s katerim so krajani Pesnice pri Mariboru dobili drevored s stotimi lipami. Predstavili so mi tudi že realizirano ureditev gramozne jame v občini Duplek, vključena sem bila tudi v spoznavanje postopkov in vsebin v zvezi z ureditvijo gramozne jame v občini Kidričevo," našteva.

Zelene strehe

Še bolj so Sonjo zaposlili v Hortikulturnem društvu Maribor. Med drugim so jo takoj vključili v projekt Uporabnost avtohtonih rastlinskih vrst za zelene strehe v urbanem okolju, ki ga s prvim partnerjem v projektu, podjetjem Mariborski vodovod, in drugimi sodelujočimi razvijajo kot zeleno inovacijo. "Na stotih kvadratnih metrih strehe v lasti Mariborskega vodovoda vzpostavljamo tako imenovani zeleni laboratorij 'in situ'. Polovico ravne strehe bomo zasadili z avtohtonimi rastlinami netresk in sedum, druga polovica bo pa ostala v 'klasični' postavitvi. Z meritvami temperature, vlage in meteorne vode želimo širšo javnosti ozaveščati o prednostih takih zasaditev, ki so spričo podnebnih sprememb nuja v urbanih območjih," pojasnjuje predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič.

Kranjska čebela na Finskem

Sonja pa je bila še posebej navdušena ob obisku Čebelarskega centra Maribor. Tudi sama je namreč čebelarka in ima doma na Finskem slovenske avtohtone čebele, kranjske sivke. "Italijanska čebela se v finskem okolju ni obnesla, kranjska pa je navajena podobnih podnebnih razmer, kot so na severu. Pa tudi drugačne delovne navade ima. Kranjska čebela dela, poleta in nabira med ves svetli del dneva ne glede na to, koliko dolg je - in na Finskem je poleti svetlo tudi ponoči - italijanska pa dela od osmih zjutraj do štirih popoldne," pravi Sonja.