Mnogi ljudje morajo redno jemati zdravila in nič nenavadnega ni, če občasno to pozabijo storiti ali zdravilo zaužijejo z večjim časovnim zamikom. Povsem normalno je, da včasih kaj pozabimo narediti, toda pri zdravilih je stvar drugačna. Če pozabimo vzeti odmerek nekega zdravila ob predpisanem času, ima to lahko negativne posledice za naše zdravje. Po nekaterih ocenah približno polovica ljudi, ki redno jemljejo zdravila, tega ne počne v skladu z navodili. Je to posledica tako imenovanega komunikacijskega šuma? Ali morda nezadostnega razumevanja pomena zdravil? Pozabljivosti? Na splošno je mogoče razloge za to, da ljudje zdravil ne jemljejo tako, kot jim je predpisal zdravnik, razvrstiti v dve skupini: namerne in nenamerne.
Nenamerno to ljudje počnejo tedaj, ko sicer sledijo predpisanemu režimu, vendar zdravil občasno ne vzamejo zaradi dejavnikov, na katere nimajo vpliva. To so lahko pozabljivost, nerazumevanje navodil za odmerjanje in visoki stroški pri nakupu zdravil. Toda nekateri pacienti se zavestno odločijo, da zdravil ne bodo redno jemali zaradi stranskih učinkov ali zato, ker menijo, da določenega zdravila v bistvu ne potrebujejo.
Jemanje zdravil je kompleksna zadeva. Ljudje se med seboj močno razlikujemo, zato se razlikujejo tudi izzivi, s katerimi se soočamo pri jemanju zdravil. Najbolj učinkovita strategija je tista, ki upošteva tudi razloge za to, da tega ne počnemo, kot bi morali. Katere strategije so torej na voljo in, kar je še bolj pomembno, ali so sploh učinkovite?
Kaj še lahko storimo?
Ljudje se med seboj razlikujemo, zato moramo vsak zase poiskati način, s katerim bomo poskrbeli, da bomo redno jemali zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik. Pred tem bi morali vsekakor premisliti, zakaj jih pravzaprav ne jemljemo redno. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč razni opomniki in pripomočki, razvijanje navad ali kombinacija vseh. Potrebujemo torej preproste strategije, ki jih lahko po potrebi spreminjamo.
Škatlice za zdravila
Najbolj priljubljena metoda za zagotavljanje rednega jemanja zdravil je uporaba tedenskih škatlic za zdravila. Te pridejo prav zlasti tedaj, ko mora pacient redno jemati več različnih zdravil. Toda ta preprosta rešitev hitro postane neučinkovita, če uporabnik škatlice ne napolni pravilno ali pozabi v lekarni dvigniti vnaprej pripravljen pretisni omot. Poleg tega nekaterih zdravil ni mogoče prepakirati, saj lahko s tem ogrozimo njihovo stabilnost. Z njihovo uporabo imajo lahko težave tudi pacienti, ki slabo vidijo ali niso spretni. Tedenske škatlice za zdravila so lahko torej preprosta in učinkovita rešitev, vendar niso primerne za vse ljudi.
Alarmi
Vnaprej nastavljeni alarmi so naslednji najpogosteje uporabljen način opozarjanja. A tudi ta strategija ni brez napak. Slišati je poročila, da pacienti pozabijo vzeti zdravilo, če se jim poruši rutina. Mnogi namreč podzavestno izklopijo alarm, ko so zaposleni s kakšno drugo nalogo. Kaže, da so opozorilni alarmi učinkoviti le tedaj, ko so interaktivni ali prilagojeni uporabniku. Danes so na primer na voljo proizvodi, ki so kombinacija obeh do zdaj opisanih metod - elektronske škatlice za zdravila z alarmom. Ta se vklopi ob vnaprej določenem času in izklopi šele tedaj, ko pacient zdravilo vzame iz škatlice. Take škatlice so primerne zlasti za ljudi z demenco ali tiste, ki imajo težave s spominom. Je pa res, da niso poceni. Stanejo lahko tudi več sto evrov, zato si jih vsi ne morejo privoščiti.
Mobilne aplikacije
Posodobitev Applovih mobilnih naprav na najnovejšo različico sistema iOS omogoča sledenje zdravilom, ki jih jemljete, in nastavljanje opomnikov. Aplikacije za opomnike za zdravila so sprva razvili zato, da bi pomagali starejšim in ljudem s kroničnimi boleznimi, ki morajo jemati več različnih zdravil. Toda zdaj veljajo za dobrodošlo pomoč vsem, ki želijo sami "upravljati" z zdravili, ki jih morajo jesti, pa čeprav le kratek čas (denimo antibiotike). Uporabniku posredujejo preproste in praktične z zdravjem povezane informacije in ga spodbujajo k rednemu jemanju.
Mnogi pacienti radi prejemajo opomnike preko aplikacij, saj jih ti spomnijo, da morajo vzeti zdravilo. Čeprav se aplikacije med seboj razlikujejo, je vsem skupno to, da pacient vanje vnese urnik jemanja zdravil in obnavljanja receptov zanje. Aplikacija nato ustvari avtomatične opomnike. Edina slaba stran teh opomnikov je, da jih lahko zlahka spregledamo ali se ne zmenimo zanje.
Kopičenje navad
Ko naš dan poteka drugače kot običajno - denimo gremo na zgodnje kosilo, zdravila pa običajno vzamemo ob zajtrku, ali dobimo nepričakovan obisk takrat, ko bi morali pojesti tableto -, pogosto pozabimo na svoje zdravilo. V tem primeru utegne biti koristno kopičenje navad. Čeprav gre za razmeroma nov pristop k spodbujanju rednega jemanja zdravil, se je že večkrat izkazal za učinkovitega. Bistvo te metode je, da jemanje zdravil povežemo z nekim vedenjem, ki se ne spreminja iz dneva v dan, denimo z umivanjem zob ali sezuvanjem čevljev ob prihodu domov. Dobri primeri so tudi:
• rutina, povezana z osebno higieno - prhanje, britje, tableta,
• sproščanje po večerji - skodelica čaja in zdravilo,
• jutranja mantra pred odhodom od doma - ključi, telefon, denarnica, zdravila. (The Conversation)
