V SOBOTO

(MNENJE) Alenka Strdin Košir: So postale bakterije v boju za preživetje učinkovitejše od nas?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Četrtek, 28. 1. 2021

Ta teden so se v naši covid intenzivi razširile večkratodporne (multirezistentne) bakterije. Uporaba antibiotikov je v intenzivni enoti zelo velika. In ob tem bakterije razvijejo načine odpornosti proti nekaterim antibiotikom, včasih prav proti vsem, ki jih poznamo. Ta pojav ni redek v intenzivnih enotah, v covid intenzivnih enotah še toliko bolj, ker je uporaba antibiotikov še večja. Tudi je mnogo težje upoštevati načela izolacije bolnikov, ko se večkratodporna bakterija pojavi. Normalno bi takega bolnika izolirali od drugih bolnikov, ob stiku z njim pa upoštevali zelo stroga pravila kontaktne izolacije ter po odhodu temeljito razkužili okolico in prostor. V covid intenzivi vsega tega nismo mogli zagotoviti. Izoliranje bolnika ni bilo možno, ker prostih postelj preprosto nismo imeli, kontaktna izolacija je bila močno pomanjkljiva zaradi premalo ljudi, ki so ob urgentnih situacijah tekali sem in tja, okolice nismo temeljito razkuževali več mesecev, saj nobena postelja ni ostala prazna več kot nekaj ur. Služba za bolnišnične okužbe nas je opozarjala, da se to lahko zgodi ... in zdaj se dogaja. Bakterijo Acinetobacter baumanii, odporno na karbapeneme (CRAb), smo dokazali pri 15 bolnikih. Proti tej bakteriji je ostal učinkovit le še en antibiotik - kolistin (star antibiotik s številnimi stranskimi učinki, ki je doživel preporod ravno zaradi pojava odpornih bakterij).

Na srečo imamo še vedno odprti prvo in tretjo podenoto intenzive (drugo smo pred 14 dnevi zaprli), kontaminirana je le enka. To smo zaprli za sprejeme in vse nove bolnike sprejemali na trojko, kjer so do zdaj zdravili le neinvazivno ventilirane bolnike. Ekipe smo okrepili, jih spet pomešali med sabo, spet na novo učili. Prvo podenoto zdaj počasi praznimo, bolnike kot sudoku zlagamo skupaj in prostor za prostorom razkužujemo. Koliko dodatnega dela!

Izsek iz Dnevnika s covid fronte januarja 2021

(Večer)

***

Problem multirezistentnih bakterij seveda ni nov. Odkar sem v medicini (ne morem verjeti, da že skoraj 25 let), je ta problem vedno prisoten. Vedno bolj. Že vsaj 20 let se zavedamo, da je treba multirezistentne bakterije aktivno iskati. Torej že od takrat bolnikom ob sprejemu v intenzivno enoto (in zdaj tudi na navadne oddelke) vzamemo nadzorne brise (žrela, zadnjika) in urin ter iščemo na antibiotike odporne bakterije. Sprva smo to počeli le pri bolnikih, ki so prihajali iz drugih oddelkov oziroma so bili v trajnem stiku z bolnišnicami ali drugimi ustanovami (domovi za ostarele), kasneje smo prešli na vse bolnike, saj je bila pojavnost teh bakterij vse večja. Kadar smo na novo odkrili prisotnost multirezistentne bakterije (ali zanjo že ob sprejemu vedeli) smo bolnika izolirali od drugih, predvsem pa strogo upoštevali pravila kontaktne izolacije - pred dotikom z bolnikom ali površinami okoli njega smo se zaščitili z rokavicami, dodatnimi plašči, ki smo jih nato odvrgli v ločene koše. Nato razkuževanje rok, skoraj obsesivno - pred in med stiki ter po njih. Nivo ozaveščenosti zdravstvenega osebja o tem je bil velik, med seboj smo se opozarjali in o stiku z bolnikom vedno razmišljali. Po premestitvi bolnika smo posteljo in okolico dvojno razkužili in po možnosti izvedli tudi plinsko dezinfekcijo.

V času epidemije covida smo nadzor nad multirezistentnimi bakterijami izgubili. V tem času smo bojevali vojno in bitka z antibiotično rezistenco je bila ena tistih, ki niso šle po načrtih.

Kot prvi in osnovni krivni dogodek je bil enormen antibiotični pritisk. Bolniki s covidom so bili imunsko oslabljeni, dolgotrajno zdravljeni v intenzivni enoti, bakterijske okužbe so bile zelo pogoste in težko potekajoče in posegali smo po antibiotikih širokega spektra - veliko! Bakterije so imele idealno igrišče za razvoj svojih mehanizmov rezistence/odpornosti. Kot drugo, obrat bolnikov je bil nenormalno velik, pomanjkanje postelj kritično. Več mesecev v zimah 2020/21 in 2021/22 nobena postelja ni ostala prazna več kot nekaj ur, pogosto smo bolnike neposredno menjavali - enega ven, drugega noter. Z vmesnim hitrim čiščenjem in dezinfekcijo postelje. Reševali smo življenja, ki bi lahko ugasnila v nekaj urah ali minutah ... In tretje, nikakor nepomembno - le četrtina medicinskih sester, zdravnikov in drugega osebja je bila polno usposobljena za delo v intenzivni enoti, preostali so se učili sproti - in stres dela z življenjsko ogroženimi bolniki, ki imajo napeljane cevke v različne telesne odprtine in so priključeni na tisoč in en neznan aparat, je bil ogromen. Razmišljanje o kontaktni izolaciji je bilo nizko na prioritetni lestvici. In tako so bakterije, ki so že uspešno razvile odpornosti za antibiotike, imele možnost se preko naših rok in predmetov ter aparatur, ki jih uporabljamo, razširiti na več in več bolnikov. Problema smo se zavedli in se z njim spopadli, a ne takoj - v vojnih razmerah (in covid je vojna bila) opraviš triažo in se spopadaš s problemi po nujnosti - najnujnejše je bilo ustvariti postelje, najti ljudi in jih pospešeno učiti osnov, reševati življenja ..., nato po lestvici navzdol do drugih težav, kot je razvoj multirezistentnih bakterij.

Problem, ki se je ustvaril prav v preobremenjeni, improvizirani intenzivni enoti, ko smo reševali življenja (in jih preko 800 tudi uspeli rešiti), se je iz intenzivne enote prelil na oddelke in rehabilitacijske centre, povzročil velike težave, kako izolirati te bolnike, kako za njih ustrezno poskrbeti ob pomanjkanju osebja, nato se je razlil še naprej - v domove za ostarele, ki težko sprejmejo bolnika, koloniziranega (naseljenega) s takimi odpornimi bakterijami.

Dve leti kasneje ...

Zadnji teden zdravimo bolnika, ki je bil premeščen z enega od oddelkov kirurgije. Tam je bil operiran zaradi tumorja - v zdravo, operacijo je dobro prestal in po njej okreval. Nato je utrpel dvakrat srčni zastoj ob motnjah elektrolitov, zato je bil premeščen v intenzivno enoto. Tudi to je preživel, se zbudil, bil pogovorljiv in je okreval. Nato pa se je razvila okužba pljuč z bakterijo Klebsiella pneumoniae, ki je razvila odpornost na prav vse v Sloveniji znane in dosegljive antibiotike. Tudi na take, ki jih sami vidimo kot eksotične, npr. aztreonam. Iz literature vemo, da obstaja nov antibiotik, imenovan cefiderocol, ki bi morda bil učinkovit proti tej precej "premeteni" bakteriji. A dostop do njega ima za zdaj le malo centrov po Evropi. Seveda smo poskušali, klicali vse do Agencije za zdravila, iskali rešitve, a žal nismo bili uspešni. Zelo se bojimo, da bo za tega bolnika usodna prav ta bakterija - potem ko je preživel (in okreval) po odstranitvi rakastega tumorja in dvakratnem srčnem zastoju. Občutki ob tem so res slabi, njegov prvotni kirurg me je včeraj ogorčen klical, kako ga ne moremo zdraviti.

A žal smo dosegli prav ta prag - bakterije so postale v boju za preživetje učinkovitejše od nas.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?