On bi vsak dan imel spolne odnose, ona sploh ne bi in je ogenj v strehi, namesto da bi se razplamtevala strast med rjuhami. Tako se lahko glasi na kratko opis konflikta v ljubezenskem gnezdu, če vzrok tiči v aseksualnosti enega izmed partnerjev. On torej spolno nepotešen, ona pomirjena z umanjkanjem spolne aktivnosti, primer, s katerim se srečujejo seksologi. Na njihova vrata potrkajo tudi samski, ker se jim ne ljubi ljubiti in to občutijo kot stisko.
Aseksualnost je
1. odsotnost želje po spolnosti ali spolnem stiku z drugo osebo;
2. spolna usmerjenost ljudi, ki jih nihče spolno ne privlači in/ali si ne želijo spolnih odnosov z drugimi.
(iz slovarja LGBTQ)
Aspolnost je nekaj drugega
Pojma aseksualnosti ne smemo enačiti z aspolnostjo, ki se nanaša na spolno identiteto. Aspolna oseba se namreč ne identificira z nobeno spolno identiteto oziroma čuti odsotnost spolne identitete - se ne počuti niti kot moški niti kot ženska.
Tisti, ki nima potrebe po seksu
Kaj sploh pomeni aseksualnost? "Gre za pojem, ki v nekem ožjem smislu negira spolnost: aseksualen je tisti, ki nima potrebe po seksu, ne čuti spolnega vznemirjenja in tudi nima potrebe po dotikih, poljubljanju."
Pri spolnosti ne gre za vadbo maratona
"Pogosto in normalno"
Če posameznik potrka na vrata terapevta, kako se glasijo njegovi napotki, smo vprašali seksologa. "V tem primeru je treba njegov problem normalizirati, mu odvzeti patološko oznako, in razložiti, da je seksualnost zelo širok pojem, v katerem je aseksualnost normalen pojav. Da je umanjkanje spolne sle v ožjem smislu pogosto, normalno in v redu ter da obstajajo take skupine," pojasni Jaka Sotlar. "Patološko je v bistvu zgolj trpljenje, ne pa spolna pestrost. Aseksualnost tudi ni modna muha, kar pogosto ljudje mislijo, čeprav kdaj tako zgleda. V veliki večini so to posamezniki, ki dejansko ne občutijo potrebe po spolnosti in se tako počutijo v redu. Le malo je takih, ki iščejo takšno identiteto zaradi drugih razlogov, kot na primer z namenom, da bi vzbujali pozornost ali da bi pripadali neki redki in posebni skupini."
Oživljena spolna sla
In kako pomagati na začetku omenjenemu paru? Ali je taka zveza sploh možna? Terapevt meni, da ta zveza lahko še nekaj časa traja v navidezni harmoniji na račun enega, ki v njej trpi, drugi pa se je s svojo aseksualnostjo pomiril. Da par najde rešitev, mora najprej problem/konflikt splavati na površje in o njem se je treba pričeti pogovarjati. Šele takrat se pričnejo izrisovati poti do rešitve. Ena izmed njih je ločitev, a tega ne smemo dojeti kot nekaj slabega. Če razhod pomeni bolj polno življenje za vsakega od njiju, biti v skladu s pravim jazom, je to super. Kar velja tudi, če par ostane skupaj. A pogoj je, da se je konflikt ozavestil, da o tem partnerja odprto, brez krivde, sramu in strahu govorita in da se sprejmeta v svojih razlikah. Ob takih pogojih partnerja lahko zadovoljno nadaljujeta skupaj.
Aseksualnost ni modna muha