Naredi srednji visok met obroča med obratom z nagibanjem trupa, zunaj vidnega nadzora, obroč se vrti okoli svoje osi. To je stavek, ki so ga tekmovalci na lingvistični olimpijadi izluščili iz simbolov, ki si jih zapisujejo trenerji in sodniki pri ritmični gimnastiki. Ana Meta Dolinar (Gimnazija Bežigrad), Ana Luetić (Gimnazija Vič), Rok Tadej Brunšek (Gimnazija Šolskega centra Velenje) in Sebastjan Kordiš (Gimnazija Škofja Loka) so to in še petdeset podobnih nalog opravili najboljše izmed vseh ekip. Njihova mentorica na olimpijadi v Južni Koreji je bila Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Veliko ljudi je nadarjenih, a je pomembno, da znamo sodelovati, je bila prednost naše ekipe, so zlati olimpijci poudarjali v pogovorih po vrnitvi domov, pomembna je bila torej povezanost med njimi. Simona Klemenčič, ki je pred leti prejela priznanje Študentskega sveta Filozofske fakultete za nadpovprečno pedagoško delo, k temu dodaja še nekaj zelo pomembnega. "Vse je stvar sistema in ta je očitno dober."

Čeprav lingvistike ni v šolah

Tekmovanje je bilo organizirano sedemnajstič, pomerilo se je 54 ekip iz 36 držav. Vsi so bili dobri, a zmagovalci so bili absolutno najboljša ekipa, je na podelitvi medalj oznanil predsednik žirije. Slovenci so torej bili krepko pred Rusi in Kitajci na drugem in tretjem mestu. Absolutno najboljša ekipa je bila deležna bučnega aplavza. Pred dvema letoma je slovenska ekipa na tem tekmovanju osvojila tretje mesto. Za uspehe je pomemben način, po katerem pri nas izbiramo tekmovalce za tekmovanja v znanju, ne samo iz lingvistike, ampak tudi iz drugih predmetov. Slovenci smo na vseh tekmovanjih zelo dobri, poudarja Simona Klemenčič. To tekmovanje podpira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, v okviru katere se sedem tisoč mentorjev ukvarja s tekmovalci, delajo z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike, delujejo v elektroniki, robotiki, konstruktorstvu in tehnologiji obdelave materialov ter na področjih kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Lingvistična olimpijada je torej samo eno od tekmovanj, na katerih sodelujejo naši učenci in dijaki.

Vodoravna črta je ženski skok s špago

Za tekmovanje v razumevanju sistema sporazumevanja in v prevajanju v ta način sporazumevanja se ni mogoče pripraviti v tednu ali mesecu dni, ampak je za to treba dlje časa sistematično delati. Treba je obvladati logiko, pravilno sklepati, priti do rešitev. Pri sodniškem zapisovanju na gimnastičnem tekmovanju so v bistvu iskali nov jezik in se ga naučili, simbolno sporazumevanje, ki temelji na dogovorih, je na neki način jezik. Potem so v ta jezik prevajali. Vodoravna črta je skok v ženski špagi, a takšnih simbolov je veliko, za ravnotežje, skoke, obrate.
V Jonginu so bili ekipno najboljši v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja v ritmični gimnastiki. Posamezno so tekmovali še v eksotičnih jezikih jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in v jeziku noni: Brunšek je osvojil bronasto medaljo, Dolinarjeva in Kordiš sta dosegla častno omembo za dosežen rezultat, Dolinarjeva je osvojila priznanje za najboljšo rešitev problema.
Kaj bodo zmagovalci počeli kasneje v življenju? Ene bolj vleče k logiki in naravoslovju, medicini, kemiji, biologiji, druge v jezikoslovje, ki je zelo zanimivo, zlasti ko si v stiku z ljudmi, ki o njem veliko vedo. Tudi jeziki so logični, treba je znati sklepati. Jezik je sistem, sicer se ne bi mogli sporazumevati, dodaja Simona Klemenčič, primerjalna jezikoslovka, ena od tistih, ki primerjajo jezike, preučujejo zgodovino jezikov, zgodovino besed. Tekmovanje je tudi dobro za spoznavanje drugih ljudi in tudi za promocijo Slovenije. "Tudi mentorji smo se iz pogovorov s kolegi z različnih koncev sveta veliko naučili," je sklenila.