Začelo se je pred letom in pol, ko se je na facebooku z njo povezal profesor literature Masuduzzaman z univerze v Daki, tudi pesnik in kritik. Iskal je nove pesniške obraze in na portalu Bienala mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja v Skopju naletel na njene pesmi. Potem se je zadeva razvila v tako, da so v Daki izdali njeno knjigo V bližini tišine, v kateri so njene pesmi iz pri nas izdane zbirke Prosti pad in nekaj novih; iz angleščine jo je prevedla v Ameriki živeča bengalska prevajalka in pesnica Razia Sultana. "Izid knjige so podprli univerza, pesniško združenje Dake in časopis za literaturo Teerandaz, ki - takšen je njegov slogan - gradi globalno literarno vas." Glorjana Veber, pesnica s Polzele in doktorica literarnih ved, našteje, kdo so založniki njene dvojezične knjige z enainštiridesetimi pesmimi. Našteti so jo tudi povabili na knjižni sejem, kjer so se dogovorili o novem sodelovanju. Bilo naj bi več sodelovanja, objavili bodo pesmi še osmih slovenskih pesnikov ter v sodelovanju z bangladeško akademijo pripravili antologiji slovenskih in bangladeških pesnikov.

Jezik je svetinja

"V Bangladešu je veliko revščine, na cesti živi toliko prebivalstva, kot jih ima Slovenija, veliko jih je v slumih, a hkrati je to zgodba ljudi, ki iskreno in globoko častijo svoj jezik in zgodovino," o državi, kjer je izšla njena knjiga, pravi Vebrova. "Knjiga jim predstavlja pomembno učiteljico, medtem ko je njen avtor glasnik življenja." Mednarodni dan materinega jezika, 21. februarja, ki ga po vsem svetu zaznamujejo prav v spomin na ubite študente z univerze v Daki, leta 1952, samo zato, ker so protestno zahtevali rabo maternega jezika, na veliko praznujejo. "Mlado in staro se gnete pred spomeniki, veliko ljudi si na ta dan po telesu napiše črke, tla so pografitirana in - jočejo. Široko so odprti, žarijo v iskrenosti, to je njihov zaklad, v katerega se zaljubiš v trenutku."

Odnos do jezika za zgled

Takšnega odnosa do jezika in knjig, kot ga imajo v Bangladešu, bi si želela pri nas. "V Bangladešu ljudje spoštovanje iskreno izkazujejo, razlike v praznovanju dneva materinega jezika in odnosu do materinščine pri njih in nas je velika. Slovenski jezik nam je postal preveč samoumeven, vsaj večje skrbi bi moral biti deležen, če že ne velikega ponosa in poguma," je rekla Vebrova. Na pozornost in zanimanje, ki ju je doživela v Daki, ni bila pripravljena. "Na takšne odzive in zanimanja pravzaprav nikoli nisem pripravljena in menim, da je prav tako. Na poezijo ne moreš biti pripravljen, poezijo lahko le živiš," je rekla. Poezije ne išče, ampak je to pot, po kateri hodi, reče. Ta pot jo je privedla do Bangadeša in, upa, jo bo še dlje. "Poezija zame ni država svobode, ampak dežela svobode, v kateri ni mej, pričakovanj, ampak skromna strast pred kreacijo. Tako živim z njo od nekdaj, od štirih let, ko me je začarala."
V bližini tišine je druga knjiga Glorijane Veber, pri nas izdana v tujini, prva je izšla leta 2015 v Italiji z naslovom Nekdo prej (Qualcuno prima), sicer je njena poezija prevedena v več kot dvajset jezikov. Zanjo je prejela več mednarodnih in domačih nagrad, med drugim predlani tudi naslov Vitezinja poezije.