Skakal je za vejami, da bi zrasel, in pristal na Lentu

Borut Planinšič ml.
23.02.2020 07:05

Sergej Bubka je lep spomin, zdaj Armand Duplantis vlada svetu skoka ob palici, ki je imel tudi zanimiva mariborska poglavja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Spomin na leto 1998: Tine in Milan Lorenci v akciji
Igor Napast

Značilen športni večer pred televizorjem v osemdesetih in devetdesetih. Ko je bil še vsak atletski miting spektakel, ker ni od povsod skakala prerazkošna ponudba vseh športov s fuzbalom tja do ruske tretje lige. Ura je šla proti polnoči, program na stadionu je bil že končan, ostal je le še - Sergej Bubka. In njegova palica. Na tak način, z maratonskim bojem Bubke proti Bubki, je 17-krat premaknil svetovni rekord. Večinoma po centimeter, zaradi nagrad, da so se kopičili svežnji dolarjev in kilogrami zlata. Nikoli ne bo enakega, je bila logična misel ...

Kot najboljši akrobati iz cirkusa

"Eden najbolj popolnih atletov v zgodovini je, zagotovo. S tehniko, ki je temeljila na znanstvenih analizah, na biomehaniki," začne Milan Lorenci. Mariborski atletski trener, ki ga je kot enega redkih pri nas zaneslo tudi v skok ob palici. Bubka ni mogel biti nič drugega kot popolnost, kajti ... "Skakalec ob palici je poleg deseterobojca najbolj kompleten športnik. Hitrost sprinterja potrebuje. Odriv skakalca v daljino, ne v višino, ker je odriv bistveno hitrejši. Močen mora biti kot metalec kopja, ne krogle, ker so metalci kopja bolj eksplozivni. Tu je še psihična vzdržljivost, tisto čakanje. In določena stopnja agresije, da si upaš prijeti palico zelo zelo visoko, čim višje, in počakati, da se upogne. Šele potem se začne skok, cirkuška faza ji pravim. Skakalci ob palici so kot najboljši akrobati iz cirkusa, ogromno elementov iz gimnastike morajo znati, brez njih nimajo nobene šanse," našteva Lorenci.
Dvajset let je trajal zadnji rekord Bubke iz leta 1994, 6,14 metra, ko je že skakal za Ukrajino, ne več Sovjetsko zvezo. Potem je prišel Francoz Renaud Lavillenie in njegovih 6,16. Letos pa se je začela vladavina komaj 20-letnega ameriškega Šveda Armanda Duplantisa. Pred dvema tednoma je v Torunu na Poljskem letel čez 6,17 metra, prejšnjo soboto v Glasgowu ni padla niti centimeter višje postavljena letvica. Okej, Francoz in Šved sta Bubko tolkla v dvorani, na prostem sta pri 6,05 metra, a novi absolutni rekord je tu. In še jih bo od mladeniča, ki mu je oče Greg, nekdanji skakalec ob palici s spoštovanja vrednim osebnim rekordom 5,80, za domačo hišo v Lafayettu v ameriški zvezni državi Louisiana postavil stezo, blazino, drogove, da je že pri štirih letih začel skakati. Hja, pri Duplantisovih so ugnali nevarnost prehitre specializacije v športu. "Ampak palica je vendar druga stvar," pristavi Lorenci, "zanjo tako ali tako moraš početi vse. Za spretnost, za moč, za hitrost. Zato klasična specializacija odpade."

Z drogovi gor, s palicami dol

Ker je kombinacijo vseh teh vrlin imel tudi njegov sin Tine, je bil kot ustvarjen za skok ob palici: "Imel je dovolj hitrosti in moči, od petega leta je hodil h gimnastiki. Ampak manjkalo mu je prav tiste nujne agresivnosti. Meni kot profesionalcu je bilo to najtežje ugotoviti. Je pa vseeno veliko odnesel, ne nazadnje tekoče govori italijansko, rusko ..." Tineta Lorencija, danes 45-letnika iz poslovnih voda, je dvignilo do državnega rekorda, leta 1995 je preskočil 5,31 metra - zdaj je rekorder s 5,70 Robert Renner -, a na poti navzgor je bilo treba čez jugoslovanske, slovenske ovinke, v katerih vedno zmaga improvizacija. "Material, denimo, se od časov Bubke do danes ni kaj dosti spremenil. So pa bile palice iz umetnih vlaken vedno draga zadeva. Začeli smo z vzhodnonemškimi, otroškimi, tiste je Tine dvakrat zlomil. Takrat sem res 'cviknil', da se bo gor napičil," se nakremži ata Lorenci.

Spomin na leto 1998: Tine in Milan Lorenci v akciji
Igor Napast

Če ni antilope, pa naj bo kura

Tineta so dali v uk v Italijo, kjer je bil takrat nacionalni trener Vitalij Petrov, trener Sergeja Bubke. Drugo močno poznanstvo je prišlo z nekdanjo mariborsko posebnostjo - s skoki ob palici na Lentu. "Tam smo spoznali bivšega svetovnega rekorderja Vladimirja Poljakova. Zanimiv tip. V rusko šolo skoka ob palici v Moskvi so ga sprejeli, ker je imel vse, le majhen je bil. Če boš zrasel, lahko ostaneš, tako majhni ne morejo skočiti visoko, so mu rekli. Verjel je, da bo zrasel, če bo neprestano stremel k nebu. Vsako jutro je vstal ob petih, šel v gozd in do onemoglosti skakal za vejami. In pri šestnajstih letih je začel rasti. Stari prijatelji smo, še prihaja v Slovenijo in še zdaj verjame, da je zrasel samo zato, ker je to počel. Kot je Igor Paklin, svetovni rekorder v skoku v višino, verjel, da so antilope tako skočne zaradi svojih kit, in jih je nonstop jedel. Če ni bilo antilopjega mesa, so bile tudi kurje kite dobre."

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta