Minulo leto se je začelo z ekstremnim vremenom v Avstraliji. Razsežni požari v državi zaradi hude suše, apokaliptični prizori ladij, s katerimi so reševali ljudi s plaž, suhi nevihtni oblaki in divje živali v begu pod oranžnim nebom. Požari so v stratosfero dvignili trikrat večjo količino dima kot običajno, v Novem Južnem Walesu in Viktoriji pa so uničili neverjetnih 58.000 kvadratnih kilometrov gozda. Čeprav je bilo ugotovljeno, da so zanje delno krivi naravni cikli vremenskih razmer, pa je verjetneje, da so požari posledica podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek.

To pa ni bil zadnji ekstremni vremenski dogodek leta 2020, povezan s podnebnimi spremembami. Čeprav večmesečni vročinski val v Sibiriji ni vplival na močno poseljena območja in je zato pritegnil manj pozornosti, je bil eden najbolj presenetljivih vremenskih pojavov v letu 2020. Temperature so bile maja v nekaterih delih regije za 10 °C nad povprečjem, v enem od mest v arktičnem krogu pa so namerili kar 38 °C. Analiza je pokazala, da je vzrok tega podnebno segrevanje.

Vročina je tudi vzrok zmanjševanja arktičnega morskega ledu na ruski strani regije. Oktobra lani, ko je regija začela zmrzovati, je bil izmerjen najmanjši obseg ledu. Vročina v regiji je spodbudila tudi drugo rekordno leto emisij ogljikovega dioksida zaradi požarov na Arktiki.

Avgusta lani je bilo zaradi požarov ob zahodni obali ZDA evakuiranih na stotisoče ljudi. Kalifornijo je prizadelo pet od šestih največjih požarov v zgodovini države, ki so jih lani v začetku obdobja večje nevarnosti za požare v regiji sprožili udari strele. Po vsej Kaliforniji je gorelo več kot 16.000 kvadratnih kilometrov zemlje, kar je dvakrat več od prejšnjega rekorda. Višje temperature kot posledica podnebnih sprememb izsušujejo vegetacijo in s tem olajšajo gorenje.

Lani je ZDA prizadelo 16 naravnih nesreč, od katerih je vsaka povzročila za več kot milijardo dolarjev škode, kar je bilo podobno kot v letih 2011 in 2017, pravi Adam Smith iz ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero.

Sezona atlantskih orkanov je lani presegla rekordnih 28 neviht, zabeleženih leta 2005, saj sta bila novembra Theta in Iota že 29. in 30. orkan v letu.

Na drugi strani sveta, na Filipinih, je tajfun Goni, lokalno znan kot Rolly, dosegel hitrost 310 kilometrov na uro in s tem postal najmočnejša lanska nevihta na svetu. V Evropi je Grčijo prizadel redek sredozemski orkan. Globalnega segrevanja z nadpovprečno visokimi temperaturami letos seveda ne bo konec, zatorej lahko pričakujemo nove težave, povezane z vremenom, napoveduje New Scientist.