(SAMOGOVOR) Sladki malinovec ob plači

Utrujenost je s prilivom colnge legla k počitku in se umaknila radosti trenutka, v katerem je vedrina preplavila zgaranost, od nekdaj lastno težki industriji, tudi naših koroških krajev, še zlasti Mežiške doline. Oče mi je pripovedoval, kako ga je njegov oče - moj dedek, ki je umrl premlad in ga nisem imela priložnosti spoznati - kdaj peljal s sabo v gostilno in kako je bil ta obred ob siceršnjem pomanjkanju in nuji skrbnega razporejanja denarja po svoje praznik za otroke. Oče mu je takrat menda naročil malinovec in se natakarici priporočil za posebej sladkega. Take, drobne sladkosti so tudi pozneje zamenjavale sladkast (pri)okus svinca v ustih v ozračju rudniškega okolja, prešerna razpoloženja so vselej prebijala siceršnji pretežno naporen in izčrpavajoč delavski ritem. Veliko rudarjev in delavcev drugih obratov je prezgodaj zbolevalo. Več škodljivih vplivov se je zložilo v njihova bolna, prevečkrat premlada telesa; prehitro se je recimo moral zaradi raka posloviti tudi oče moje drage prijateljice iz našega Rudarjevega.
Delavci tod nikoli niso zahtevali prav veliko. Hkrati so vedeli, kaj lahko od dela v proizvodnji pričakujejo in koliko bo nanesel mesec, da bo zneslo za položnice, hrano, obleke za otroke. Standard je bil preračunavanje, preštevanje obrokov za kredite, ki so jih jemali, če so le imeli šiht za stalno. Zahteve za višje plače, dostojno plačilo, s katerimi bi ustrezno nagradili delo, so seveda ostale zasidrana tematika vse do današnjih dni, čeprav je jakost sindikalnih pritiskov in orodij marsikje popustila.
Nikoli na Ravnah recimo ne bo pozabljeno, da so prav zaposleni pomagali reševati železarno z odrekanjem od dela plač in z vloženimi certifikati, čeprav je hkrati tudi država v sanacijo železarn, da so se te kasneje prodale in ohranile, vložila ogromno denarja. Deloma se je porazgubilo v zgodovini, a zlasti v spominu starejših pa o(b)stalo, koliko denarja je terjalo zapiranje rudnika in kako se je potem na hitro porazdelil med čudne firme, ki so ga pograbile in enako hitro kot dobile, zafrčkale. Koliko je ostalo delavcem in dela in razvoja teh firm, bržkone ni treba razpredati.