Na facebooku, twiterju in drugod na spletu je v tem času udarilo na plan vse slabo pri ljudeh. Še pred krizo plahi so od začetka marca do zdaj postali mobiliziranci različnih stališč, ki menijo, da bodo prvega prišli domov, ker so jim rekli, da se bodo do zadnjega borili. Zdaj, ko je svoboda, bi Partljičev Vanč iz Kulaka rekel, da je tudi v spletnih medijih treba paziti, kaj napišemo. Saj se razume, da je treba biti odgovoren, ne pa brutalno pogromaški proti vsemu, kar ni na liniji. Prav odgovornost je tista, ki jo potrebujemo kot Sahara vode. Ljudje imajo za svoje neodgovornosti neodgovorne vzore (imeli so jih že prej, vendar je zdaj, tega ni treba ponavljati, čas totalne mnenjske vojne) na državnih funkcijah. Državni sekretar za nacionalno varnost v svrho preventivnega obračunavanja z morebitnim novim Šarcem tako grdo napade Kitajsko, da bi, če bi Kitajci Slovenijo našli na zemljevidu, to zagotovo bil veliki mednarodni spor. Dovoljeno je žaljenje vsakogar in vsega. Notoričnih gnjavatorjev se ni mogoče znebiti, ker so kot Gumiflex iz Alana Forda, ki s prsti roke zlahka spremenijo svoj obraz. Nič ne pomaga brisanje komentarjev in prekinjanje prijateljstev. Po tej izkušnji boste še pri objavi solate z vrta deležni očitka, da ste zeleni.
Ne izgubljajmo se na spletnih frontah
Obiščite spletno stran brez oglasov.
