(SAMOGOVOR) Razberimo sedanjost

Dr. France Bučar je v knjigi Usodne odločitve leta 1988 napisal, da ima vse, kar je danes, korenine v preteklosti, in vse, kar bo nastalo v prihodnosti, je v zarodku že danes. "Pripraviti se na prihodnost, ki bo polna novosti, pomeni biti sposoben čim bolj natančno razbrati sedanjost. Tudi njene zgodovinske korenine. Postaviti jo v čim širše razsežnosti svetovno prostorskih in časovnih dogajanj." Poraženci v drugi svetovni vojni so torej pričakovano začeli dokazovati, da so ob težavah zmagovalcev s širšega zgodovinskega vidika oni imeli prav. Se pa seveda, na to je tudi opozoril, od vsake oblasti zahteva, da dolgoročno odpira možnost preživetja, ker ima sistem vgrajeno težnjo po preživetju, podobno kot biološki organizmi.

Ko je pred devetimi leti Ervinu Hladniku Milharčiču v intervjuju za Dnevnik govoril o osamosvojiteljih, je dejal, da so besede o tisočletnih sanjah o državnosti floskule. "Do konca nismo vedeli, kaj hočemo. Niti tega, da hočemo svojo državo," je rekel. "Izhajali smo iz tega, da hočemo normalen položaj v Jugoslaviji. Zato smo hoteli spremeniti federalno državo in stvari obrniti. Živeli smo v položaju, v katerem so iz federacije vlekli niti navzdol in dali republikam zgolj tisto, kar je ostalo. Mi smo najprej hoteli obratno pot. Na začetku smo samostojnost razumeli tako, da mi prenašamo na federacijo tisto, kar razumemo kot pametno. Hoteli smo obratno pot pri odločanju, nič več. To je bila celotna koncepcija naše državnosti." V to, da potrebujemo svojo državo, smo preprosto padli, je menil. "Nismo rekli, da hočemo ven iz Jugoslavije. Šele prav na koncu smo prišli do sklepa, da moramo zgodbo končati, ker drugače ne gre." Samostojnosti nam nihče ni vsilil, to bi bilo zelo narobe reči, je dejal. "Ampak nobene druge možnosti nismo več videli. Nikakor pa nismo od vsega začetka o tem sanjali."

Osamosvojene Slovenije ni imel za državo v modernem smislu te besede. "Je amalgam med vzhodnjaško despotijo in anarhizmom. Slaba mešanica. Jaz temu težko rečem država. Kaj se je sploh spremenilo? Ali, bolje: vprašajmo se, kaj je bilo bistvo prejšnjega sistema, tistega, ki smo se ga tako goreče želeli znebiti. Imel je en center moči, v katerem je bila osredotočena vsa moč odločanja. Da ne bi bil žaljiv, bom rekel, da je bila na drugi strani atomizirana družba, ki je bila popolnoma brez moči. Je to država? Ne. Država je veliko več od tega. In v novi državi je prav tako, kot je bilo v stari: epicenter moči in atomizirana družba brez vsakršne moči. Isto kot prej. Govorili smo, da delamo svojo državo, v resnici pa smo prevzeli strukturo prejšnje države. O demokraciji smo imeli samo abstraktne predstave. Kaj to pomeni za strukturo odnosov v družbi, na to ni nihče niti pomislil. Nejasno je ostalo, kaj so dolžnosti države in kaj so pravice državljanov. Nerazrešeno je ostalo razmerje med svobodnim tržnim gospodarstvom in ravnanjem državljanov v okviru ustavnega načela socialne države."

Z vladanjem nimamo nobenih izkušenj in nimamo elite, ki bi zrasla na temeljih upravljanja velikega sistema, kot je država, je še opomnil. "Vsi, ki so doslej vladali samostojni Sloveniji, so z njo ravnali srednješolsko. S čim se ukvarja stranka, takoj ko zasede oblast? S tem, kdo vse bo sedel na posameznih položajih. Skrbi jih samo to, kako daleč lahko seže njihov vpliv in do kod lahko razmestijo svoje ljudi. Jasno je, da se sedanjost odvija v okvirih političnega boja v parlamentu, a ne more se odvijati samo tam. Nastane lahko le v sodelovanju vseh ustvarjalnih sposobnosti naroda. Šele tukaj lahko potem govorimo o zrelosti naroda in njegovi sposobnosti za državnost." Novim, ki bi zdaj lahko zamenjali stare, je tudi povedal, da so takšne, kot so oni, v osemdesetih letih politiki hoteli zelo hitro spraviti v svoj žep in so jo poskušali institucionalizirati. "Čim civilna družba postane institucionalizirana, izgubi moč in fantazijo." Dr. France Bučar je umrl oktobra 2015.