Glorija Lorenci
Ko se leto končuje, na vseh koncih sveta izračunavajo, koliko novcev je državi prinesel turizem. Raziskave kažejo, da živimo v dobi neverjetno hitre rasti srednjega razreda. Seveda to velja predvsem za azijski svet in še posebej za Kitajsko, kjer se bo po predvidevanjih sedanji srednji razred z današnjih 3,5 milijarde duš v naslednjih desetih letih povečal na 5,5 milijarde. Turizem raste tako hitro, kot ni še nikoli do zdaj.
Avtentična revščina
Voajerizem je pogosto sestavina turizma in tako imenovani "slum" turizem, turizem bede in revščine, ga ponuja v izobilju. Ko se finančno dobro stoječa urbana populacija zasiti obiskov razvitih držav, ki so si zaradi pečata globalizacije vedno bolj podobne, hoče "avtentične" kraje. Kjer je najbolj avtentična pravzaprav revščina. Mnogi sicer pravijo, da srečanje z drugačnostjo krepi socialno zavest in ekonomijo tistega kraja. Najdejo se ljudje, ki so po takšnem doživetju pripravljeni šolati otroka iz tretjega sveta, kupovati fair trade izdelke, ko se vrnejo v domovino. Toda takšni so zelo redki. Večina pa zmajuje z glavo nad tragičnimi človeškimi usodami, fotografira nesrečnike in se vrne domov z dobrimi zgodbami za prijatelje in sodelavce. Siromaštvo postane turistična ponudba.
Morda zadnje popotovanje
Ker je življenje za nekatere res živ dolgčas, dobro kaže tudi turizmu, ki vas popelje na vojna območja - ali pa preprosto v države, kjer velja zakon močnejšega. Obstaja kup spletnih forumov, na katerih si ljubitelji adrenalina izmenjujejo izkušnje, kje je najnevarneje. Med najbolj popularnimi je spletna stran ComeBackAlive.com (vrni se živ), ki jo je osnoval ameriški novinar Robert Young Pelton, avtor popularnega turističnega vodiča Najnevarnejša mesta na svetu. Knjigo vedno znova ponatiskujejo, kar najbrž pomeni, da je tudi tovrstni turizem v razcvetu. V njej denimo najdete napotke, kako se lahko v posamezni državi gibljete brez vizuma, kako vstopati na prepovedana območja, kje dobiti orožje in podobno. Tačas so za (ameriške in angleške) "adrenalinske" turiste najbolj privlačni Afganistan, Iran in Pakistan. Tudi Somalija je čudovita dežela prekrasnih peščenih plaž vzdolž Indijskega oceana, njen šarm pa malce pokvari dejstvo, da je država brezvladja in da so umori in ugrabitve turistov vsakodnevna stalnica. Ampak prav to jo tudi dela najbolj privlačno, če hočeš na potovanje, ki utegne biti tvoje zadnje.
Iti v Švico
Med novejšimi črnimi nišami turizma je samomorilni turizem, glavna destinacija pa seveda Švica, kjer delujejo štiri organizacije, ki nudijo pomoč pri samomoru ljudem, ki se odločijo končati življenjsko pot. Večina tujcev se odloči za organizacijo Dignitas. Seveda pa pri tej obliki turizma ne govorimo o tisočih in tisočih "turistov".
Nasmejani obrazi pod napisom "Arbeit macht frei"
Mesta z vonjem po smrti
Tudi elementarne nesreče, vojne in vse mogoče katastrofe postajajo svetovni turistični hit. Štirinajst let je od cunamija, ki je dan po božiču povzročil opustošenje v jugovzhodni Aziji, terjal 240 tisoč življenj, dvema milijonoma ljudi pa vzel dom. Še dandanes se sem zgrinjajo trume turistov, ki hočejo videti mesto tragedije in množično grobišče na svoje oči.
Leta 2005 je v ZDA katastrofalni orkan Katrina za seboj pustil razdejanje, 1800 mrtvih, čez noč je ustvaril več kot milijon beguncev in prepolovil prebivalstvo New Orleansa. A že v prvih dneh po katastrofi so tja začele organizirano prihajati turistične skupine, ki jih je privlačilo "mesto z vonjem po smrti" - tako so namreč potovalne agencije oglaševale obisk New Orleansa.
Ta vrsta turizma nosi najrazličnejša imena, eni ga imenujejo "katastrofični", drugi "temni", celo "morbidni". Sem sodijo tudi ponudbe ogledov Ground Zero, kjer sta pred terorističnim napadom stala dvojčka WTC, pa kamboška polja smrti, kjer je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pod režimom Rdečih Kmerov v štirih letih umrlo okoli dva milijona ljudi, med morbidnimi hiti turizma je tudi Černobil. Leta 2010 je tedanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič naznanil, da bodo prepovedano območje odprli za turiste - in danes tam turizem naravnost cveti. Za samo sto evrov lahko preživite dan v ogledovanju Černobila in okolice, še prej pa seveda morate podpisati izjavo, da se tja podajate na lastno odgovornost. Dovoljeni so le aranžmaji turističnih agencij - prek njih obišče prizorišče nuklearne nesreče okoli 10 tisoč ljudi na leto, skoraj toliko pa je tudi "pustolovcev", ki se tja odpravijo individualno, na lastno pest in s spremstvom domačinov, ki delujejo na črno.
Je turizem zbanaliziral tudi Auschwitz?
Danes lahko na mestu, kjer je bil ubit John Kennedy, kupujete spominke, v Genovi se lahko vkrcate na ladjo Costa Concordia, najbolj znano ladjo po Titaniku, in doživite skrbno organizirano simulacijo potapljanja, lahko kupite vstopnico za štiriurno potovanje po sledeh morilca Charlsa Mansona, ki je umoril igralko Sharon Tate in ji izrezal nerojenega otroka, trume turistov oblegajo hišo, v kateri je umrl Michael Jackson, in se fotografirajo pred hotelom Beverly Hilton, kjer se je v kadi utopila drogirana Whitney Houston. Kraji senzacionalnih smrti so jasno definirane oblike turistične ponudbe. In vedno več je turistov, ki hočejo za svoj denar občutke, ne proizvodov.
Na kontroverzne, morbidne turistične ture pa ni treba zelo daleč. Kot beremo v srbskih časopisih, so v Beogradu med najbolj popularnimi turističnimi izbirami "pot Radovana Karadžića", "vzpon in padec Slobodana Miloševića", "najdite Mladića", enako iskano je tudi "popotovanje po mestih najbolj krvavih obračunov beograjskega podzemlja".
Prišlo je tako daleč, da se marsikdo sprašuje, ali ni turizem zbanaliziral tudi tako tragičnega mesta smrti, kot je Auschwitz, ki ga vsako leto obišče več kot milijon turistov. So vsi prišli zato, da izkažejo čast moškim, ženskam in otrokom, ki so bili tam ubiti? Se njihovo trpljenje spoštuje ali turistično izkorišča? Na družabnih omrežjih se namreč nenehno pojavljajo selfiji nasmejanih obrazov pred napisom ob vhodu "Arbeit macht frei".
