Opera za tri groše v prvi koprodukciji ljubljanske Drame in Opere

STA, T. G.
14.03.2025 05:10

Znamenita uprizoritev, ki je postavljena "v svet brezobzirnega kapitala, kjer sta politika in kriminal eno", v režiji Mateje Koležnik na odru SNG Drama Ljubljana prvič hkrati z dramskimi igralci in opernimi pevci.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tokratna uprizoritev bo omogočila izvedbo finala Opere za tri groše, kot ga sicer dramske postavitve ne omogočajo, saj ta različica zahteva operno petje. Avtorica podobe je Maja Poljanc.
Sng Drama Ljubljana

V koprodukciji ljubljanske Drame in Opere je nastala uprizoritev Opera za tri groše. Režijo dela Bertolta Brechta in Kurta Weilla, ki je spoj dramskega in glasbenega gledališča, je prevzela Mateja Koležnik. Z dirigentom Markom Letonjo sta zasnovala uprizoritev v umetniški sinergiji igralskega ansambla, opernega zbora in orkestra. Po besedah direktorja SNG Opera in balet Ljubljana Marka Hribernika je v prvi koprodukciji obeh hiš vsaka prispevala najboljše, kar ima. Ravnateljica Drame Vesne Jurca Tadel meni, da je Brecht vedno provokativen in poln kontrastov, zanj je značilno tudi, da je neulovljiv. Nenehno nas preseneča s tem, da je hkrati banalen in virtuozen ter da se istočasno ukvarja z visokimi in nizkimi ravnmi. V Operi za tri groše se po njenih besedah gibljemo v svetu brezobzirnega kapitala, kjer sta politika in kriminal eno. Kot je še spomnila, je bila Opera za tri groše na Slovenskem prvič uprizorjena leta 1937 v režiji Bojana Stupice, tokrat pa bo prvič uprizorjena z dramskimi igralci in opernimi pevci, kot je tudi sicer zamišljena.

Zlitje med obema ansambloma

Za sodelovanje so se z režiserko Matejo Koležnik začeli dogovarjati v času, ko še ni bilo znano, kje bo med prenovo delovala ljubljanska Drama. Tako je nastala ideja za koprodukcijo z ljubljansko Opero, je pojasnila Mateja Koležnik. Dodala je, da sta se oba ansambla med procesom tako zlila, da česa takega ni pričakovala. Mateja Koležnik, ki je tudi v tujini uveljavljena režiserka, je povedala še, da so produkcijski pogoji povsod po svetu boljši kot na Slovenskem, "a takšnega igralskega in pevskega ansambla, ki bi k projektu pristopil s takšnim žarom", ne pozna.

Po besedah dirigentka Marka Letonje bo tokratna uprizoritev omogočila izvedbo finala Opere za tri groše, kot ga sicer dramske postavitve ne omogočajo, saj ta različica zahteva operno petje. Kot je povedal Letonja, se v Operi za tri groše v glasbenem smislu prepletajo različni stili. Model zanjo je bila Zgodba o vojaku skladatelja Igorja Stravinskega, prisotni so tudi elementi plesne glasbe Weimarske republike iz 20. let minulega stoletja, operete in opere.

Bertolt Brecht, Kurt Weill, Beraška opera, režiser Bojan Stupica, prevajalca Fran Albreht in Niko Štritof, dirigent Bojan Adamič, Narodno gledališče v Ljubljani, premiera 30. septembra 1937
Ikonoteka Slogi – Gledališki Muzej

Na odru 22 igralcev in pevcev

V koprodukcijski uprizoritvi nastopa številčna ekipa 22 igralcev in pevcev. Med procesom so se, kot je povedal dramski igralec Jurij Zrnec, povezali v veliko družino, ki skupaj diha in v kateri se člani medsebojno energetsko oplajajo. Igralec Janez Škof je dodal, da so bile zelo zanimive pevske vaje in da sam sicer ne zna brati not. Pevka Inez Osina Rues je izpostavila, da so se ob sodelovanju s člani ansamblov lahko veliko naučili eden od drugega. Tudi pevec Matej Velikonja je povedal, da ga je proces dela navdušil, čeprav je bil naporen.

Dramaturginja je Mojca Kranjc, lektor Arko, scenograf in oblikovalec videa Igor Vasiljev, kostumografka Ana Savić Gecan, koreografinja Magdalena Reiter, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, oblikovalec zvoka Luka Berden.

Opera za tri groše, ki je bila že ob premieri uspešnica, je predelava angleške baladne opere Johna Gaya iz 18. stoletja z naslovom Beraška opera, v kateri je avtor zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi. Brechtov pristop h gledališču želi občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter s tem spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme, predstavljene v delu, kot so revščina, korupcija in hinavščina višjega razreda, so zapisali v ljubljanski Operi.

Premiera bo v četrtek, 20. marca, na odru SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bodo odigrali tudi vse ponovitve.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.