Matija Stepišnik
Svetovno najbolj znani, razvpiti, še vedno zagonetni, misteriozni grafitar iz Bristola je izmuzljiva figura. A v zadnjem času je ulični umetnik že drugič v naši bližini. Po Gradcu, kjer je bil lani, je sedaj v Trstu. No, v resnici je na ogled razstava njegovih stvaritev, seveda neavtorizirana. Veliki komunikator Banksy! Umetnik, performer, artist. Ja, v vsakem primeru komunikator. Gostuje v stari ribarnici v tržaškem pristanišču, na rivi, v veliki dvorani Salona dražb (Salone Degli Incanti). Če vas pot vodi v Tržaški zaliv ali v bližnje kraje, se splača v svoj izlet ali poslovni urnik vključiti še postanek pri Banksyju. Do 10. aprila imate čas. Da bi šli v Trst samo zaradi Banksyja? Če ste njegov fen ali vsaj malo pristaš tovrstne umetnosti gotovo, sicer pa velja nasvet, da obisk kombinirajte še s čim ... Zato preverite naše nasvete v okvirčku ob tem tekstu!
Nazaj k razstavi! To je razstava z zelo jasnim komercialnim motivom, a obenem gotovo prinaša dober kronološki vpogled v fenomen Banksy, njegov razvoj in koordinate pojavljanj, posegov. Za spremna besedila, ki so natančna, si je treba vzeti čas. Šestdeset del, nekaj je reprodukcij, je na ogled iz italijanskih in drugih tujih zbirk. Grafiti sicer niso tradicionalni galerijski eksponati, zato jih je zanimivo opazovati v tovrstni formi, ko so iztrgani iz "naravnega okolja", iz ulice, s trgov, z zidov, in postavljeni v neko organizirano umetniško okolje.
Kdo je Banksy? Ali kdo so Banksy?
Kdo se skriva za tem imenom, je to posameznik, gre za skupino, celo gibanje? Mit? Vprašanja brez odgovorov. Dve imeni sta bili doslej največkrat v obtoku: Robin Gunningham in Robert del Naja. A v resnici je nevidnost avtorja ključna za grafitarski koncept umetnosti, je namreč glavni gradnik priljubljenosti in razširjenosti. Intervjujev Banksy ne daje oziroma jih le redko, pa še takrat potekajo prek elektronske pošte ali z zamaskiranim glasom, da ga ni mogoče prepoznati.
Grafiti so umetnost, a so predvsem politično sporočilo in družbena intervencija, socialni angažma. So odziv, odmev, komentar časa in prostora
Grafiti so antikonvencionalen žanr, medij, ki ni povsem ulovljiv, je gverilski, subverziven, provokativen. Grafiti so umetnost, a so predvsem politično sporočilo in družbena intervencija, socialni angažma. So odziv, odmev, komentar časa in prostora. Risba, ilustracija mora biti tako prepričljiva, neposredna in razumljiva, da doseže, pritegne čim širše množice, tako iskalce, premišljevalce, raziskovalce grafitov kot naključne mimoidoče. Grafitiranje je načeloma državljanska nepokorščina, zato je avtorstvo anonimno. A je slog prepoznaven, unikaten. Na različne načine obravnava aktualne družbene teme: od vojne, okoljskih problemov, zgodovinskih pretresov, nasilja, revščine, pohlepa, kapitalizma, potrošništva, konformizma do čisto konkretnih dogodkov, procesov ali tem, političnih žarišč, denimo Palestine, Ukrajine, ali pa konkretnih zgodovinskih osebnosti - na primer britanske kraljice ali Winstona Churchilla. Upodablja zelo globalne pojave, a tudi intimne momente. Na veliko Banksyjevih grafitih so upodobljeni otroci, ki sprožijo močnejši čustveni odziv, njegov klasični motiv so podgane.
Banksyjevih 30 let
Banksy - na sceni je 30 let, v devetdesetih se je njegovi grafiti pojavili v Bristolu, na stenah stavb in vlakih - je skozi vsa ta leta postal brend, blagovna znamka, afirmirana tako rekoč do svetovne slave. Čeprav med drugim kritizira potrošništvo, je zadnji postanek med eksponati speljan skozi trgovino spominkov in drugih artiklov, ki pripovedujejo njegovo zgodbo. Tudi vstopnice v Trstu niso poceni. Do 15,50 evra (brez popustov) je posamična karta, za otroke od 6. leta pa 7 evrov. Mlajši imajo vstop brezplačen. Novembra se je razstava začela in je dobro obiskana, nam pove receptor ob vstopu, tržaški Slovenec. Da je pomemben del publike slovenski, še doda. Ni pa to prva razstava, dovolj pop-up, dovolj privlačna za marsikoga, s katero se želi Trst umetniško, kulturno in turistično revitalizirati in popularizirati, se dokončno otresti slovesa zaspanega, umazanega, manj privlačnega pristaniškega mesta, ki je bil dolgo v senci drugih, bolj izpostavljenih italijanskih turističnih biserov.
Deželni turistični urad je v promocijo tako vložil precej denarja in naporov, prav tako deželna vlada in občina Trst. Pred Banksyjem so gostili denimo razstavo o Fridi Kahlo, napovedujejo pa že nove, velike. "Razstava je velik izziv, a hkrati velika priložnost za Trst," je ob odprtju povedal predsednik avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina Massimiliano Fedriga. Tržaški svetnik za kulturo Giorgio Rossi je menil, da je eden izmed pristopov k nadaljnjemu razvoju mesta tudi prirejanje tovrstnih razstav, ki Trst umeščajo na svetovni zemljevid umetnosti.
Banksyjeve kratke
- Banksy je na letošnje valentinovo z novo umetnino opozoril na problem nasilja v družini. Grafit, ki ga je poimenoval Valentinova maskara, med drugim prikazuje žensko z modrico na obrazu in izbitim zobom. Fotografije upodobitve so bile objavljene na Banksyjevem instagramu, kar je način, preko katerega umetnik običajno razkrije avtorstvo svojih del. Natančna lokacija grafita sprva ni bila znana, a so se na družbenih omrežjih kasneje pojavile navedbe, da je delo nastalo v Margateu v grofiji Kent na jugovzhodu Anglije.
- Desetega decembra je razkril, da je ustvaril 50 grafik, ki jih bo prodal in sredstva namenil humanitarni organizaciji za pomoč Ukrajini. Ob fotografiji enega od del je zapisal: "Izdelal sem 50 teh sitotiskov, ves izkupiček pa bo namenjen našim prijateljem v Ukrajini." Banksy je po novembrski objavi murala telovadke na ostanke pročelja ukrajinske stavbe, uničene v ruskem bombardiranju, sprožil ugibanja, ali ustvarja v Ukrajini. Fundacija Legacy of War, s katero je pripravljal projekt, je kasneje sporočila, da je bila spletna dražba Banksyjevih grafik za Ukrajino tarča več tisoč napadov, domnevno iz Rusije. Kot so sporočili, je bilo 3500 lažnih registracij za 50 grafik s podobo bele miške, vrednih po 5000 funtov.
- V Ukrajini, v kijevskem predmestju Gostomel, je skupina domačinov v začetku decembra s fasade hiše, poškodovane v vojni, odstranila Banksyjevo sliko. Organizator odstranitve slike naj bi bil Kijevčan, rojen leta 1990. Policija je kasneje priprla osem ljudi. Mural s podobo ženske v jutranji halji, z navijalkami v laseh in s plinsko masko na obrazu so policisti nepoškodovan zasegli na kraju samem. Ministrstvo za kulturo so pozvali, da odloči o usodi umetnine.
Naši trije nasveti
Veliko stvari je v Trstu in okolici vredno videti, obiskati ali/in doživeti. Mi vam jih predlagamo le nekaj, s katerimi lahko kombinirate obisk razstave Banksyja:
1. Če v Trst pridete zjutraj, je seveda obvezen espresso. Okej, ali kava v kakšni drugi recepturi. Ne pozabite, Trst je eno najpomembnejših svetovnih pristanišč za kavni posel. Ne samo v Italiji, po svetu. Marsikje v Trstu se tako pije sijajna kava. Ta je tam strast, ritual, je tradicija in del mestne identitete, kulture. Sijajnih kavarn(ic) je ogromno, a če že vprašate, predlagamo Caffè San Marco, kraj z bogato zgodovino, notranjo opremo, odlično, seveda, kavo. Na Piazza Unità d´Italia/Trgu enotnosti Italije že od leta 1839 stoji kavarna Caffè degli Specchi, vi si lahko privoščite pijačo, otroci pa lahko tekajo po prostranem trgu. Če želite nekoliko manj tradicionalen jutranji postanek - bolj moderen, hipsterski -, zavijte v Sapore di Casa, kjer lahko jutranje "kofetkanje" podaljšate v dopoldanski brunch.
2. Sam Trst je seveda krasen za sprehod - po mogočnih trgih (Trg enotnosti Italije, po njem se sprehodite tudi zvečer, saj mu osvetlitev daje še novo dimenzijo), ob Velikem kanalu (ob mandraču so številni lokali; slikajte se z Jamesom Joycem, spijte aperolspritz!), med monumentalnimi zgodovinskimi stavbami, cerkvami ... Rimski amfiteater je lepo ohranjen in vreden ogleda. Ne pozabite na slovenski Narodni dom. Nekdanjo rižarno - kjer so nekoč luščili riž - so nacisti leta 1943 spremenili v uničevalno koncentracijsko taborišče. Danes si ga je mogoče ogledati. Klasika pred prihodom v Trst ali ob odhodu je seveda tudi krasni primestni grad Miramar, kjer je sedaj državni muzej. Grad je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan I. Habsburško-Lotarinški (1832-1867), mlajši brat cesarja Franca Jožefa.
3. Trst je kulinarično izjemno bogat in raznolik. Za nasvete bi lahko porabili celo stran, a če moramo izbrati, naj priporočimo Buffet L'Approdo, izjemno lokalno kulinarično izkušnjo, kjer strežejo krasne sendviče oziroma panine, mesnine, sire, testenine, njoke, mesne obare in ribje jedi. Dobite tako klasične italijanske jedi kot takšne z bolj avstroogrskim oziroma nemškim pridihom. Cene so dostopne, odlična pa tudi pijača. Da druženja z lokalnimi gurmani sploh ne omenimo. Izvrstno! Pozor, prostora za sedenje je zelo malo, gre za bolj šankovsko-stoječo varianto prehranjevanja in pitja.
