Četudi v Španiji zaradi treh umorov in drugih zločinov morda ne bo obsojen na dosmrtni zapor, bo 40-letni Igor Vaclavić, Srb iz Subotice, ždel v zaporu do konca svojega življenja. Na dosmrtni zapor je bil namreč marca 2019 pravnomočno že obsojen v Italiji, dokazali so mu, da je aprila 2017 zagrešil dva umora (bil je osumljen še enega) in več drugih kaznivih dejanj. Med njimi rop, med katerim je žrtev tudi spolno zlorabil. Sodba je postala pravnomočna maja 2020, ko je bil Vaclavić že dve leti in pol v priporu v Španiji. Strinjal se je namreč, da mu sodijo v odsotnosti oziroma preko videokonference. Je pa bil Vaclavić, znan tudi kot Igor Srbin, Igor Rus in Norbert Feher, v Italiji obsojen že leta 2007, in sicer zaradi ropa in posilstva. A je od osmih let zapora odsedel le 21 mesecev, potem pa so ga zaradi lepega vedenja izpustili. Zakaj ga iz Italije potem niso izgnali, ni znano, se je pa na sodišču znova znašel leta 2010 zaradi ropa in bil obsojen na pet let, ki jih je tudi odsedel. Kriminalno preteklost je imel Vaclavić že v času, ko je še živel v Subotici, od koder je prav zaradi številnih kazenskih ovadb leta 2006 pobegnil v Italijo, navajajo srbski mediji.

Divjal še v zaporu

V španski Zaragozi so mu tudi že sodili za dva poskusa umora, sojenje se je začelo januarja 2020. S pištolo je streljal na lastnika hiše, v kateri se je Vaclavić skrival, in na njegovega prijatelja, ki bi moral popraviti ključavnico. Med sojenjem je Srb med drugim dejal, da ju ni nameraval ubiti. "Če bi to želel, bi to tudi storil. A če bi nanju naletel zunaj ali bi oni meni nameravali kaj storiti, danes zagotovo ne bi bila tu," je dejal. Dodal je še, da je imel pri sebi veliko orožja, več mobilnih telefonov in računalnik, za skrivanje in preživetje pa da je uporabljal "vojne tehnike". Tožilstvo je za dva poskusa umora zahtevalo 23 let zapora, prisodili so mu jih 21.

Med pripravami na sojenje zaradi trojnega umora so Vaclavića nameravali premestiti v zapor Zuera v Zaragozi, kjer bo potekalo sojenje, a je potem, ko so prišli ponj v celico, paznike napadel s polomljeno keramično ploščico. Pet paznikov je bilo poškodovanih, a nobeden, na srečo, huje, so ugotovili v bolnišnici. Da se ne bo zlahka pustil premestiti v zapor, v katerem vladajo izredno strogi varnostni ukrepi in so zaporniki večinoma v samicah, je Vaclavić že napovedal, zato je ponj v celico prišlo več paznikov, kot je običajno v takšnih primerih. Odločitev se je pokazala za pravilno, saj so ga uspeli obvladati šele potem, ko je pet paznikov že poškodoval.

Strelja na vse, kar mu stoji na poti

Vsaj pet umorov je torej Igor Vaclavić zagrešil v času od aprila do septembra 2017. V Italiji je najprej umoril Davida Fabrija, lastnika bara v Bologni, ki ga je nameraval oropati, a mu možakar ni hotel izročiti denarja. S kraja umora je pobegnil in se več dni skrival v gozdu v bližini mesta. Med skrivanjem je umoril Valerija Verija, čuvaja v gozdu, da ga ne bi izdal policiji, in ranil čuvajevega sodelavca. Sprva so Srbu očitali še umor nočnega čuvaja, ki naj bi ga bil zagrešil leta 2015, a za obsodbo ni bilo dovolj dokazov. Tudi izginotje mladega italijanskega reperja Domenica D'Amata povezujejo z zloglasnim Srbom, saj je izginil na območju, na katerem se je Vaclavić skrival, vendar preiskava dlje od domnev ni privedla.

Zaradi teh umorov je bil Vaclavić eden najbolj iskanih ubežnikov v Italiji. Kljub vsemu mu je nekako uspelo iz Bologne priti v Španijo in se zadrževati v vzhodnem delu v bližini mesta Teruel. Policija domneva, da je na svoji poti imel tudi pomagače, saj je moral premagati pot, dolgo okoli 1500 kilometrov. Iz Italije je Vaclavić pobegnil septembra 2017, prijeli pa so ga 5. decembra 2019 v mestu El Ventorrillo. Begunec je namreč tega dne na neki živalski farmi streljal na dva zaposlena in ju poškodoval, a sta moška uspela pobegniti in o streljanju obvestiti policijo.

Policisti so kmalu dognali, kdo bi lahko bil napadalec, in v akcijo sta se podala policista Victor Romero Perez in Victor Jesus Cabalier. Z njima je krenil tudi lastnik farme Jose Luis Iranco, ki je dobro poznal območje, kjer se je očitno skrival dolgo iskani ubežnik. Ta se je skril oziroma zabarikadiral v eno od hiš na farmi, in ko se ji je trojica približala, je Vaclavić streljal na njih in vsi trije so bili takoj mrtvi. Morilec je potem policistoma pobral orožje in pobegnil s kraja dogodka. A ni prišel daleč. Policija ga je nekaj ur zatem prijela. Našli so ga za volanom poltovornjaka, ki ga je bil ukradel. Bil je tako pijan, da je verjetno zaspal za volanom in se zaletel v drevo ob cesti, spal je tudi, ko je policija prišla do vozila, in se tako aretaciji sploh ni mogel upirati.

Na enem prvih zaslišanj je potem povedal, da je med gibanjem po osmih evropskih državah uporabljal 18 različnih identitet, pri begu pa vselej imel pomagače, a ni izdal identitete nikogar. Policija je ugotovila le to, da je bil v rednih stikih z materjo in sestro, ki sta živeli v Subotici. V stiku so bili preko družabnih omrežij, verjetno preko lažnih profilov, tako da je bilo odkrivanje stikov še težje. Šele ko je policija ugotovila, da se mati in sestra po vsakem telefonskem klicu, po katerem vlada le tišina, ker se nihče ne oglasi, prijavita na določeno družabno omrežje, jim je postalo jasno, kako družinski člani komunicirajo. Mati in hči sta sicer zanikali kakršenkoli stik s sinom oziroma bratom, trdili sta, da zanj že več let nista slišali. Med prvim zaslišanjem po aretaciji v Španiji pa je Vaclavić povedal, da mu je v tej državi veliko pomagala neka Kubanka, a ni izdal njenega imena.

Seveda se je pojavljalo vprašanje, kako se je lahko Vaclavić tako dolgo in uspešno skrival pred italijansko in špansko policijo, tolikokrat spreminjal videz in bil dolgo časa nekaj korakov pred njima. Odgovor je na dlani - izkazalo se je, da je bil Igor Vaclavić dobro izurjen za preživetje v težkih razmerah. Sam je na sodišču povedal, da je v Španiji živel predvsem od tistega, kar je nakradel v hišah na samem, so pa nekateri mediji pisali, da se je v Valencii preživljal tudi kot žigolo.

Sojenje za trojni umor v Španiji naj bi se začelo kmalu. Dokler ne bo končano, Vaclavića ne bodo izročili Italiji, potem pa naj bi ga izročili, saj je tudi sam omenil, da bi kazen za zločine v Italiji prestajal tam. Čeprav je obsojen na dosmrtni zapor, bi ga lahko izpustili po 26 letih, a bi ga Italija potem izročila Španiji, da še tam prestane dosojene kazni.