Rada imam oranžno, barvo navdušenja in veselja. Narava je poskrbela za toliko oranžne barve prav na jesen, ko jo najbolj potrebujemo. Toliko lepih oranžnih listov, ki nas pozdravljajo v vetru, in toliko oranžnih plodov v jeseni! Za nekatere je november najhujši mesec v letu. Svetlobe je občutno manj, noč je dolga in nam krade voljo in spanec. Oranžna pa je barva sonca, ki - čeprav poredko - popestri kratke in sive novembrske dni. Tedaj zasijejo oranžni plodovi jeseni: kakiji na drevesih, buče na njivah, koruza na poljih in čebula, ki spletena v kite krasi podeželske domove.
Pravijo, da ljudje, ki ljubijo oranžno, ljubijo življenje. V času, ko se dnevi krajšajo, pravzaprav ni človeka, na katerega to ne bi delovalo in mu kratilo dobro počutje oziroma občutka sreče. V človekovih možganih se namreč zmanjšajo količine noradrenalina, dopamina in serotonina ali hormonov dobrega počutje kot posledica škodljivega delovanja encimov, imenovanih monoaminoksidaze (MOA), ki zavirajo njihovo sintezo. Na srečo v oranžni hrani, ki dozori jeseni, najdemo veliko snovi, ki blokirajo to škodljivo delovanje monoaminoksidaz. Posebno močna blokatorja MOA sta kvercetin in zeaksantin v koruzi, ki ju sicer najdemo tudi v žafranu, kakijih, bučkah in bučah, oranžni papriki, jabolkih, jajčnem rumenjaku in drugih živilih intenzivnih oranžnih barv, kakor tudi v brstičnem ohrovtu in brokoliju, v stročnicah in špinači. O oranžnih bučah, ki se bahajo s svojo maso, in bučkah sem že pisala. Zato se tokrat posvetimo drugim plodovom jeseni.
Koruza
Koruza in jedi iz nje, od polente do žgancev, kruha in koruznih potic, imajo zelo nasiten in pomirjujoč učinek na človeka. V koruzi so vitamini, minerali in antioksidativne snovi. Količinsko je največ vitamina E, sledijo vitamini skupine B (folna kislina ali B9 ter B3, B6, B7 in B5). Pomemben je tudi delež provitamina A v rumeni koruzi. Med minerali so v ospredju fosfor, magnezij in kalcij, mangan in železo, v sledovih so še baker, cink in kobalt. Omeniti moram še velik delež vitamina F, kot imenujejo skupno količino esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6.
V koruznem zrnju so tudi antioksidanti zeaksantin, betakriptoksantin in lutein ter saponini, alkaloidi, sitosterol, stigmasterol, malična kislina, vinska kislina, oksalna kislina in maizenična kislina.
Mnogim jeseni primanjkuje volje do dela, celo misliti ne zmorejo. Razdražljivi in jezni so, a ne vedo, zakaj in na koga. Primanjkujeta jim - polenta in mleko! Za dobro voljo v našem telesu skrbita dva nevrotransmiterja, noradrenalin in serotonin. Če ju primanjkuje, prenosa ni ali ga ni vsaj v zadostni meri, in rodi se brezvoljnost. Ob dolgotrajnejšem pomanjkanju obeh pa nastane depresija, saj preprečujeta razpadanje endorfinov ali ''hormonov sreče'', ki lajšajo bolečine in dajejo občutek veselja, radosti in – zaljubljenosti.
Za nastanek noradrenalina potrebujemo esencialno aminokislino fenilalanin ter vitamine B3, B6 in C ter minerale magnezij, folno kislino in baker. Fenilalanin najpogosteje najdemo v koruzi in mleku. Vem, da se danes sliši skoraj nemogoče predlagati polento za zajtrk ali večerjo, toda mi smo "zrasli" iz polente in mleka. Fenilalanin se v presnovi prek tirozina spremeni v noradrenalin. Vendar tudi že izdelan tirozin dobimo v koruzni moki in mleku. Razlog več, da že za zajtrk zaužijemo koruzne in mlečne izdelke.
Pomaranče in mandarine
Pomaranče in mandarine sodijo med citruse, bogate z vitamini. Med njimi je veliko zlasti vitamina C, ki preprečuje mnoge bolezni ter jesenske in zimske prehlade. V pomarančah je močan flavonoid - hesperidin, ki varuje vitamin C pred oksidacijo, absorbira ultravijolično svetlobo in varuje našo DNK pred poškodbami. V njih je tudi flavonoid rutin, ki deluje proti virusom, krepi in varuje kapilare pred staranjem.
Količina vitamina C v pomarančah zelo niha in je odvisna od vrste, zrelosti sadeža, načina pridelave in prevoza do trgovine. Rdeče vrste pomaranč so bolj sočne in zato bolj primerne za sokove, prav tako imajo več zaščitnih snovi. Pomaranče prekipevajo tudi od folne kisline; ta omogoča hitro izdelavo hormonov sreče in preprečuje srčno-žilne bolezni. Med vitamini moramo omeniti še vitamin B1, ki preprečuje pozabljanje in raztresenost, ter protistresni vitamin B5.
Kakijeva sladica z grškim jogurtom
Potrebujem: po en zrel kaki na osebo, lonček grškega jogurta (ali maskarpone), cimet v prahu, cvetlični med (1-2 žlici), sok ene limone, vaniljev sladkor, čokolada ali kakav v prahu
Za okrasitev: koščki nastrgane čokolade (temne ali mlečne),
zdrobljeni orehi in mandlji, nekaj rozin, list melise
Kakije zmešamo v gosto kašo, dodamo cimet, žlico ali dve medu in limonin sok. Dobro premešamo in porazdelimo v čaše za sladice. Za preliv v grški jogurt stresemo vaniljev sladkor in po želji rozine, morda kanemo nekaj kapljic limoninega soka. Jogurtovo maso porazdelimo nad kakijevo kremo, jo potresemo z zdrobljenimi orehi in mandlji, nastržemo ali naribamo čokolado in okrasimo z listom melise.
Sladica je še bolj okusna, če jo prej za nekaj časa damo v hladilnik.
Nič še nismo rekli o mineralih. Cel kup jih je, največ v sledovih, najvažnejši pa so kalij, magnezij in silicij. Prav zaradi te kombinacije pomaranče krepijo vezivno tkivo in prispevajo k zmanjšanju maščobnih oblog, delujejo čistilno na telo, zlasti sečnih poti, in pospešujejo izločanje sluzi kot posledice slabe prebave beljakovinske hrane ... Po prebavi je njihov učinek bazičen, podobno kot pri limonah.
Kakiji
Zrel kaki je zdrav in zelo sladek sadež iz družine ebenovk, ne povsem dozorel pa ''ujeda'' na prav svojevrsten način. Jabolko kaki je pravcati protistrup za jesenske depresije, saj deluje kot spodbujevalec telesnih in duševnih aktivnosti. Kakiji izboljšujejo prebavo, povečujejo apetit, krepijo srce in kroženje krvi, pomagajo od astme do prehladov in revmatizma. Krepijo vranico, pljuča in trebušno slinavko ter vplivajo na izločanje telesnih sokov. V oranžni barvi je velik delež rumene, ki krepi živčni sistem in spodbuja limfni sistem, blagodejno deluje na želodec, trebušno slinavko, jetra in žolčnik.
S kakiji zelo hitro vnesemo energijo v telo, ki dalj časa ostane, saj vsebujejo veliko glukoze, fruktoze in arabinoze, a malo saharoze. Izredno bogati so s karotenoidi, predvsem s provitaminom A. Kakiji vsebujejo tudi vrsto vitaminov in mineralov, zlasti vitamine C, B1, B2 in B6. Po nekaterih raziskavah naj bi imeli kakiji kar 30-krat več vitamina A kot jabolka in petkrat več vitamina C kot jabolka ter le za tretjino manj tega vitamina kot citrusi.
Med minerali je v kakijih veliko kalija, magnezija in fluora, nekaj manj bakra, kalcija, fosforja, železa, joda, kroma in selena ter kar okrog 35 odstotkov vsebnosti vlaknin. To ob rednem uživanju ugodno vpliva na prebavo, saj odganja črevesne zajedavce in čisti ledvice. Pomembno vlogo imajo tudi antioksidanti v kakijih. V kakijih je veliko več topnih kot netopnih vlaknin, zato so odlični za vse, ki imajo težave s prebavo, sladkorno boleznijo in holesterolom.
