Skrivnostne ruševine na Lanišču so burile fantazijo domačinov. Kraj so imenovali Pri šacu, saj so bili prepričani, da je tu zakopano zlato tele. Marsikoga je zamikalo bogastvo, toda redki so bili pripravljeni tvegati in zakopati.

Nekoč so ljudje bili prepričani, da so zidovi ostanki nekdanjega mogočnega gradu, kjer je imel prestol legendarni hunski kralj Atila. Daleč naokoli je bil znan po svoji krutosti in prebivalstvo je pod njegovo vlado zelo trpelo. Preganjal in mučil je ljudi ter jih prisilil, da okoli Logatca zgradijo obzidje. Ko je nenadoma umrl, so gradnjo opustili in ljudje so se vrnili na svoje domove. Zidovje se je sčasoma porušilo in domačini so ga poimenovali ajdovski zid: v spomin na tiranskega brezbožnega kralja Atilo, na ajdovskega kralja.

Neodkrita zaklada

Na potepanju po odmaknjeni planoti Hrušici, 870 m, bomo verjetno srečali le redke obiskovalce. Zato si je toliko težje predstavljati, da so po tamkajšnjih kolovozih nekoč korakale trume rimskih vojakov s slavnimi vojskovodji in cesarji, antični trgovci pa so po strmih in poraščenih bregovih tovorili blago celo s kamelami ... Nenavadna slika, kajne?

Skozi Ajdovščino in čez Hrušico je bila v času rimskega cesarja Avgusta pred več kot 2000 leti zgrajena nova cesta, ki je povezovala Akvilejo (Oglej v današnji Italiji) z Emono (Ljubljana). Staro cesto čez Razdrto je skrajšala za en potovalni dan. Na njeni najvišji točki, 858 m, so najprej zgradili pošto in postajo, kjer je bilo mogoče menjati volovsko ali konjsko vprego. Od 2. stoletja je bila na prelazu tudi beneficiarska (neke vrste policijska) postojanka. V drugi polovici 3. stoletja, ko so daljše obdobje miru in blagostanja prekinili vdori germanskih in barbarskih ljudstev, so Rimljani na Hrušici zgradili mogočno vojaško utrdbo Ad Pirum. Bila je del obsežnega obrambnega sistema, imenovanega Claustra Alpium Iuliarum (Zaporni zid Julijskih Alp), ki ga je med Kvarnerskim zalivom in Ziljsko dolino sestavljalo več kot 80 kilometrov zapornih zidov, velikih in majhnih utrdb. Trdnjava Ad Pirum je bila osrednja vojaška trdnjava tega obrambnega sistema, katerega središče pa je bilo v Kastrah, današnji Ajdovščini.

Na Hrušici je bila stalna posadka petstotih mož, zunanje obodno zidovje pa je lahko nudilo zavetje tudi do 100 tisoč vojakom! Trdnjava se je odlično prilegala pokrajini, dolga je bila 250 metrov in široka 75 metrov. Obdajalo jo je kar 2,7 metra široko obzidje, ki je bilo visoko 8 metrov in utrjeno z dva metra višjimi stolpi.

V 5. stoletju so trdnjavo opustili, četudi promet po stari rimski državni cesti ni zamrl. Vse od zgodnjega srednjega veka pa do srede 19. stoletja je po njej potekala redna poštna zveza med Gorico in Ljubljano. Stavba sedanjega gostišča je bila poštna postaja, pozneje pa lovska koča goriške grofovske družine Lanthieri.

Šest kilometrov po cesti v smeri Logatca si na Lanišču lahko ogledamo še eno poznorimsko utrdbo, ki jo je ljudska domišljija zamenjala za domovanje mogočnega Atile. V manjši kamniti trdnjavi je v drugi polovici 4. stoletja lahko prebivala posadka do 50 mož, ki so skrbeli za nemoten promet po rimski magistrali. Zaradi dobro ohranjenih ruševin so trdnjavo na Lanišču v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja delno obnovili in danes v Sloveniji predstavlja edinstven primer obnovljene poznoantične utrdbe v sistemu Claustra Alpium Iuliarum.

Izhodišče izleta in opis

Do obeh utrdb (Lanišče in Hrušica) se lahko pripeljemo z avtomobilom iz smeri Logatca (čez Kalce) in Ajdovščine (čez Col). Možni dostopi so tudi iz Idrije (čez Godovič in Col), s Črnega Vrha (makadam) ali iz Postojne čez Bukovje (delno asfaltirana). Od Kalc do Lanišča so štirje kilometri, do Hrušice pa jih je deset. Ob obeh objektih je mogoče parkirati.

Oba spomenika lahko obhodimo; na Lanišču se lahko pod trdnjavo sprehodimo po kolovozu - nekdanji rimski cesti na Hrušici, ki vodi do Vodic. Tu je bilo nekdaj antično obcestno naselje, kjer so se popotniki in vojaki ustavili, kadar so prečkali Hrušico. Ogled ostankov trdnjave Ad Pirum lahko združimo z ogledom muzejske zbirke Narodnega muzeja Slovenije, ki je v prostorih gostišča Stara pošta.