Kako uro hoda po cesti, ki drži proti Kočevju, je dolina, znamenita zaradi rimskih napisov in podob, vklesanih v naravno skalo. Pod hribom je votlina, samo nekaj korakov od cerkve sv. Jurija. Ljudje imenujejo ta kraj Judovje.

Podoba na steni predstavlja daritev v čast sončnemu božanstvu Mitri. Napis na njej priča, da je bil kraj pomemben za daritev temu božanstvu. Ljudje seveda o votlini pripovedujejo najrazličnejše pravljice in si podobe razlagajo po svoje. Ta spomenik, pravijo, je v starodavnih časih postavil neki lovec v zahvalo, ker se je rešil pred hudo divjo zverjo. Ko ga je ta napadla, je že mislil, da je po njem, a se mu je v tistem trenutku posrečilo z nožem zabosti zver. Drugi spet pripovedujejo, da je na tem mestu zakopano zlato tele. Lahkoverneži, ki so ga želeli najti, so pred leti res kopali na kraju pred skalno podobo, a izkopali so same kosti. Bile naj bi še iz časa skrivnostne daritve.

Mitrej pri Rožancu

To tihotno belokranjsko svetišče, skrito v odročni vrtači, je v preteklosti močno burilo ljudsko domišljijo. Po eni od razlag naj bi podobo v skalo izklesali velikani ajdi, ki so verovali v skrivnostna božanstva. Po drugi naj bi bila delo Keltov, ki so tod imeli skrivni tempelj, v katerem so častili boga vojne. Ker so se zbali, da bi jim Rimljani vzeli zlate zaklade, so jih pretopili v sobo zlatega teleta in ga zakopali v bližini templja.

Danes vemo, da se v ovalni vrtači sredi gozdička Judovje skriva mitrej, tempelj, posvečen Mitri, bogu sonca, svetlobe in resnice. Kult Mitre izvira iz Perzije, od koder so ga rimski legionarji v tretjem stoletju zanesli tudi v naše kraje.

Na najvišji steni vrtače, ki je kot nekakšen mini amfiteater, je vklesan danes že močno zabrisan relief - bog Mitra, ki ubija bika. Po perzijski legendi se je sončni bog Mitra rodil iz skale, nato pa je moral darovati belega bika. Odnesel ga je v votlino, v naročje zemlje, in ga tam daroval zato, da bi dobro premagalo zlo. S tem žrtvovanjem so nastali rastlinstvo, živalstvo in človek. Poleg podobe Mitre so na skalo vklesani tudi napis, posvečen "nepremagljivemu bogu Mitri", in živalska simbolika iz staroiranske mitologije: pes, kača, škorpijon in krokar. Mitreji so bili pogosto na krajih, ki so ponazarjala svete kraje iz te legende: v naravnih ali umetnih jamah in pri vodnih izvirih. Kulisa rožanskega svetišča je popolna.

V neposredni bližini mitreja stoji obnovljena cerkvica sv. Jurija, obdana s kamnitim obzidjem. V listinah je prvič zapisana leta 1526, vendar je verjetno starejša. Jurij ni daleč od Mitre, oba ubijata temo in zlo - prvi bika, drugi zmaja.

V Sloveniji je ohranjenih več mitrejev, posebno v okolici Ptuja, rožanski mitrej pa poleg I. in III. ptujskega mitreja sodi med edine tri, ki si jih lahko ogledamo na mestu, kjer so jih izvorno postavili v antiki.

Izhodišče izleta in opis

Tri kilometre pred Črnomljem zavijemo s ceste Semič-Črnomelj proti vasi Rožanec, kjer je ob tabli, ki opozarja na Mitrej, možnost parkiranja. Po kolovozu gremo skozi vas in kmalu dosežemo železniško progo Semič-Črnomelj. Takoj ko prečkamo progo, se kamniti kolovoz začne vzpenjati v gozd. Kmalu se s kolovoza levo odcepi stezica k svetišču, h kateremu vstopimo skozi kamnit "vhod". Pred vrtačo je pojasnjevalna tabla.

Po ogledu mitreja se lahko sprehodimo še k cerkvi svetega Jurija, do katere nadaljujemo pot po kolovozu.