Pravljične poti: Planota divjih mož in belih deklic

Nekoč v starih časih je živel ukletnik, ki ga ni mogel nihče rešiti. Nenehno je valil kamenje in zato je bil ljudem v veliko nadlogo. Imeli pa so tudi neko staro knjigo, v kateri je bilo zapisano, da bi voda narasla in vse poplavila, če bi ljudje ukletnika pregnali v vodo; če pa bi ga vrgli v ogenj, bi ogenj vse požgal. V tej stiski je ljudem prišel na pomoč star puščavnik. Ta je pregnal ukletnika v neobljuden kraj, kjer je lahko brez škode valil kamenje. Tam je potem nosil in valil kamenje dolgo dolgo let. V dolgem času je nanosil toliko kamenja, da so nastale planine. To so Kamniške planine. Ukletnik pa, če se še ni naveličal, še zdaj vali kamenje.

Na Veliki planini so bili divji možje in deklice. Pa so jih preganjali pastirji, ki so že bili tukaj na planini. Skrivali so se po bolj skritih krajih. Še danes imamo ime Dovji grobi. Tiste deklice so tudi prosile mleka. Pa kdor jim je dovolil, da so kar na paši pomolzle kravo - pečo (peča je žensko pokrivalo ljudske noše iz belega blaga z vezenino) so imele na glavah in so jo pogrnile po tleh pa kravo pomolzle -, je imel potem še ravno toliko mleka. Je krava prinesla domov dosti mleka. Kdor pa ni dovolil, je imel nesrečo, da krave niso prinesle mleka domov. Pravijo, da so bile deklice belo oblečene. To so znale peti! Pele so po sončnem zahodu, hodili so jih poslušat.

​Velika planina

Skalnate vršace Kamniško-Savinjskih Alp, ki naj bi jih bil ustvaril ukletnik, bomo občudovali z obsežne visokogorske planote Velike planine. Nanjo z vseh strani vodijo številne poti, a da se bodo najmlajši kasneje z veseljem podajali nanje, jih bomo na planino najprej popeljali po zračni poti: z gondolsko žičnico iz doline Kamniške Bistrice.

Človek na tem prostoru gospodari že več kot 3000 let. Najdena bronasta plavutasta sekira seže v mlajšo bronasto dobo (12.-11. stol. pr. n. št.), okrogla srebrna fibula je iz rimskega časa (3.-4. stol.), odkriti ostanki stavb in drugih predmetov na Velikem stanu pa sodijo v pozni srednji vek (14.-16. stol.). Arheološka pričevanja so na svojstven način ohranjena tudi v ljudskih pripovedih. Prav pašne planine, na katerih so nastala naselja s pastirskimi stanovi, so zaščitni znak planote. Prvotni stanovi z značilno ovalno obliko in skodlasto streho so bili ohranjeni do druge svetovne vojne, ko so jih požgali Nemci.

Po vojni so naselja sicer obnovili, a niso obdržali izvirne ovalne strehe. Eden izmed redkih ohranjenih stanov je Preskarjeva bajta v naselju Velika planina. Zavarovana je kot edinstven spomenik pastirske arhitekture in urejena kot pastirski muzej s pastirjevo izbo, odprtim ognjiščem in manjšo razstavo v predprostoru. Poleti nam bodo v Preskarjevi bajti ponudili kislo mleko, sir in domači kruh.

Velika planina je močna zakrasela, zato lahko opazujemo številne vrtače, jame in brezna. Ob poti z Zelenega roba proti pastirskemu naselju si lahko ogledamo Veliko in Malo Vetrnico. Gre za nekdanji jami, ki se jima je zaradi preperevanja porušil strop in nastali sta udornici. Na njunem dnu se je še pred desetimi leti zadrževal led tudi poleti, nekoč pa so pastirji tu hranili meso in led ob suši uporabljali za napajanje živine.

​Opis poti

Izhodišče izleta je postaja gondolske žičnice na Veliko planino v dolini Kamniške Bistrice. Žičnica nas pripelje na zahodni rob planote, h gostišču Šimnovec. Pot začnemo ob izstopu iz gondole. Poleti izbiramo poti, ki vodijo ob sedežnici proti Zelenemu robu in najvišjemu vrhu Gradišče (1666 metrov). Kratke strmejše odseke lahko - odvisno od želja po naporu - nadomestimo z zložno speljanimi utrjenimi kolovozi. Presenečeni bomo ugotovili, da strmejše bližnjice časovno ustrezajo daljšim zložnejšim korakom.

Ko dosežemo vmesno postajo sedežnice oziroma gostišče Zeleni rob, se lahko odločimo za pot čez Gradišče, ki je pred nami, ali pa za pot k pastirskemu naselju Velika planina oziroma Veliki stan. Če se odločimo za slednje, potem sledimo oznakam za pot do Domžalskega doma. Ob poti bomo na levi strani za žičnato ograjo opazili kraški udornici - Vetrnici. Spust v dno zahteva previdnost, vendar se splača potruditi. Nadaljujemo po kolovozu, prečimo vlečnico Tiha dolina, pred seboj pa že vidimo pastirsko naselje Veliki stan. Po eni izmed poti se spustimo v dno velike kotanje, ki daje zavetje pastirskim bajtam. Ogledamo si Preskarjevo bajto (prepoznali jo bomo po tem, da je edina brez oken, leži pa na desni strani ob vstopu v naselje) in kapelico Marije Snežne. Izlet lahko podaljšamo prek razglednih pašnikov do Domžalskega doma.

Do sedežnice ali gondole se lahko vrnemo po isti poti ali po enako dolgih različicah čez Gradišče in mimo Luknje. Ko bomo planino že bolje poznali, priporočamo pot po dolini za Koritnim vrhom in za Purmanom.

Gre za izlet na pragu visokogorja. Planina je priljubljeno družinsko pohajkovališče, predvsem zaradi lahke dostopnosti in prijaznih travnatih površin. Opisano velja za ugodne vremenske razmere; v megli, dežju in snegu je planina orientacijsko izjemno zahtevna. Pot je zaradi prostranih pašnikov včasih slabo označena, vendar je dobro obiskana. Od Šimnovca do Zelenega roba so markacije redke.

Planina je kljub svoji priljubljenosti in obljudenosti že velikokrat pokazala svoje zobe. Če kje, potem tu velja, da ne glede na dolinske razmere in vremensko napoved s seboj nosimo vso potrebno osebno opremo (zaščita pred mrazom in dežjem). V megli se izletu odpovejmo. Previdno pri ogledu Vetrnic.