Poletna oskrba sočnic ali sukulent: Veliko vročine prenesejo, veliko sonca pa ne vedno

Matic Sever Matic Sever
03.07.2022 04:00

Več kot očitno so dobro prilagojene na sušne razmere, pa to vseeno ne pomeni, da jih poleti pustimo brez oskrbe tam, kamor smo jih postavili po prezimovanju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tudi za sočnice velja, da so najlepše, če so deležne nekaj vaše pomoči z zalivanjem​.
Pixabay

Te čase zelo modne sukulente oziroma sočnice, torej rastline, ki so dodobra založene z vodo v svojih listih in steblih, potrebujejo nekaj posebne skrbi. Ob dejstvu, da so polne vode in že navzven kažejo, da so več kot očitno dobro prilagojene na sušne razmere, pa to vseeno ne pomeni, da jih poleti pustimo brez oskrbe tam, kamor smo jih postavili po prezimovanju.

Tisti, ki svoje sočne spremljevalke prezimujete notri, poleti pa jih gojite na prostem, veste, da pri premiku na neposredno sonce marsikatera dobi poškodbe v obliki ožiga na listih. Ta nevarnost pa ni samo stvar premikov in nenadnih sprememb okolja in pogojev, temveč ima tudi na splošno veliko sočnic raje, da niso cel dan izpostavljene žgočemu soncu. Tako je svetla senca idealna za nepuščavske sukulente vsaj v delu dneva, ko so temperature najvišje. Pri enih pogostejših in bolj priljubljenih eševerijah lahko opazimo prilagajanje na količino sonca. Če jih postavimo v svetlo senco, bodo izgubile nekaj barve, a bodo rozete lepe in velike, na polnem soncu pa bo barva izrazitejša, a bodo rozete večinoma manjše.

Kar nekaj sočnic gojimo ravno zaradi atraktivno obarvanih listov.
Pixabay
Eševerija se prilagaja na količino sonca. Če jo postavimo v svetlo senco, bo izgubila nekaj barve, a bodo rozete lepe in velike, na polnem soncu pa bo barva izrazitejša, a bodo rozete manjše.
Pixabay

Bodimo pozorni že pri nakupu

Ko kupite novo rastlino, bodite pozorni, kje je bila gojena v vrtnariji oziroma postavljena v cvetličarni. Je bila na prostem ali zasenčena? Tudi če je rastlina namenjena za gojenje na polnem soncu, kot je na primer agava, je lahko, če je bila "pomehkužena" v času gojenja, ko morda ni bila izpostavljena direktnemu soncu, zaradi nenadne intenzivne svetlobe in vročine poškodovana. Če je bila torej kupljena rastlina prej v senčnici, jo bo treba utrditi, dokler se ne aklimatizira. Takšna izpostavljenost je podobna sončenju: začnite s 30 minutami sonca in čas vsak dan podaljšajte za kakšno uro. Sprva pa se izogibajte popoldanskemu soncu.

Aloje lahko ob preveč sonca dobijo ožige.
Pixabay

Premalo sonca - premalo barve

Kot sem že omenil za eševerijo, je izpostavljenost soncu bistvena za dobro obarvanost. Kar nekaj sočnic gojimo ravno zaradi atraktivno obarvanih listov in tako je edino prav, na primer aloji in krasulam zagotovimo dovolj sonca, da se obarvajo rdeče ali oranžno, vendar ne toliko, da bi se konice listov skrčile ali zažgale. To pomeni, da tako rastlino izpostavimo soncu za približno pol dneva.

Netreski in prezimne homulice bodo preživeli najhujšo vročino in sončno pripeko hkrati.
Pixabay

Kakšne so poškodbe zaradi pripeke

Bele, bež ali črne lise na sukulentih kažejo na sončne opekline, kar pomeni, da so celice nepreklicno poškodovane in bo ta del tkiva začel propadati. Rastlina bo zelo verjetno preživela, a bo grda. Tako sadiko je najbolje prestaviti v manj osončen del in počakati, da zrastejo novi lepi listi.

Sprememba obarvanosti pa ni edini znak poškodbe, pri priljubljeni agavi listi postanejo mehki, to pa raztegne (in oslabi) celice, ki so najbolj izpostavljene soncu.

Tudi sukulente potrebujejo aklimatizacijo.
Pixabay
Puščavskih kaktusov močno sonce ne moti.
Pixabay

Kaj pa gnojila in zalivanje?

Tudi ta del oskrbe je pomemben, a ne tako kot pri večini drugih okrasnih rastlin. Za sočnice prav tako velja, da so najlepše, če so deležne nekaj vaše pomoči z zalivanjem. Seveda je treba za kakšne posebne botanične vrste dobro preveriti, ali imajo posebne zahteve, kar je pogosto. Gnojila v času rasti dodajamo ob zalivanju v zmernih ali skromnih količinah, proti jeseni pa gnojenje povsem opustimo, da se tkiva pripravijo na zimovanje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta