Pisal se je januar 1999. Slovenski predsednik je bil še Milan Kučan, ameriški Bill Clinton. Avstrija in Italija sta ravno upokojili šilinge oziroma lire ter uvedli evre, dotlej neznana Britney Spears je s skladbo Hit me baby one more time zavladala glasbenim lestvicam, ves svet pa je začel paničariti pred potencialnim računalniškim hroščem Y2K, ki naj bi ob novem letu sesul svet.
Ameriška košarka je bila v tistem trenutku na psu. Ikona lige NBA Michael Jordan je (drugič) sklenil kariero, ZDA so izgubile naslov svetovnih prvakov, pa še 'lockout' oziroma prekinitev vseh dejavnosti je začetek lige NBA zamaknil za skoraj pol leta. A ko se je omenjenega januarja naposled vse skupaj le začelo, je Amerika dobila novega junaka – Vincea Carterja. Avtor spektakularnih zabijanj, ki je kasneje na olimpijskih igrah v Sydneyu preskočil celo 218 cm visokega Frederica Weissa, je v trenutku postal ljubljenec košarkarskega občinstva. Air Canada, ker je igral v Torontu, in Pol človek, pol neverjetni sta le dva od njegovih številnih vzdevkov.

Leta nakazujejo kakovost

Pri Carterju šale ni, pa čeprav je starejši od očeta svojega soigralca Traeja Younga, ki ga je Dallas po lanskem naboru menjal v Atlanto za Luko Dončića. Postal bo najstarejši branilec v moderni zgodovini lige NBA. Resda je na tem položaju igral tudi absolutni rekorder Nat Hickey, ki je bil star 45 let in 363 dni, a kariero je zaključil leta 1948, ko je bila košarka precej drugačna od današnje. In potem se na večni lestvici pred Carterjem najdejo le še centri: Kevin Willis (44 let in 224 dni leta 2007), Robert Parish (43 let in 254 dni leta 1997) in Dikembe Mutombo (42 let in 300 dni leta 2009). Skupno je kar 28 košarkarjev v ligi NBA igralo, tudi ko je preseglo 40 let. Da ne gre le za najbolje fizično pripravljene, ampak pogosto tudi najboljše košarkarje svoje ere, priča tudi dejstvo, da je med njimi že zdaj deset članov hiše slavnih, kamor bodo gotovo povabljeni še Carter, Nowitzki, Manu Ginobili in Tim Duncan.

Veterani brez milosti

Za primerjavo: evroliga, ki je bila ustanovljena ob prelomu tisočletja, vodi le statistiko najstarejših košarkarjev, ki so se vpisali med strelce. 40 let so dosegli le trije: Albert Oliver je s 40 leti in petimi meseci lani postal rekorder, prej je bil to Italijan Denis Marconato (40 let in dva meseca), s točno 40 leti se je priključil še Larry Lewis. Seveda pa Amerika ne bi bila Amerika, če bi se tam štelo le, kdo je samo dosegel koš. Tam je pomembno, kateri 'dedek' jih doseže več. Slaba novica za Carterja: pri štiridesetih prek 40 ne gre. Jih je pa devetega aprila letos 39-letni Crawford zabil 51. Točno toliko jih je leta 2001 dosegel tudi 38-letni Jordan.
No, ko je bil Kobe Bryant leta 2016 star 37, jih je zabil kar 60. Bila je to njegova zadnja tekma v karieri - in vse žoge so seveda šle k njemu. "Pred tekmo sem mu rekel, naj jih za konec, za piko na i, zabije 50," se je mejnika spominjal nekdanji Bryantov soigralec Shaquille O'Neal: "In ta pezde jih doseže 60!" No, iz ozadja pa že prihaja novopečeni veteran, ki bi lahko podrl še kakšnega od rekordov. Pri 34 letih je LeBron James najmlajši košarkar, ki je dosegel 32.500 točk. Kot četrti na večni lestvici strelcev mora prehiteti le še Kobeja Bryanta (33.643), Karla Malonea (36.928) in Kareema Abdula – Jabbarja (38.387). Glede na lansko povprečje, 27,4 točke na tekmo, ki je še vedno nad njegovim kariernim povprečjem, bo še kak veteranski rekord kmalu v nemilosti.

Ključ: prilagajanje spremembam

Ne glede na posamične dosežke pa je za veterane vse prej kot mala malica obstati na spisku 450 košarkarjev, kolikor jih lahko ima na plačnem seznamu skupno 30 NBA-moštev, saj se košarka nenehno spreminja. V največjem porastu je število vrženih trojk. Ko je bila leta 1979 uvedena črta za tri točke, so ekipe v povprečju poskusile manj kot trikrat, v minuli sezoni jih je denimo Houston zmetal 45,4 na tekmo. "V naših časih se trojkam nismo kaj prida posvečali. Danes, če jih ne mečeš, te ni," ugotavlja legendarni košarkar iz 80-ih Larry Bird. Da trend ni všeč vsem, dokazujejo tudi izjave trenerja San Antonia in ameriške reprezentance Gregga Popovicha: "Zame to ni več košarka, a moraš se navaditi. Če se ne, imaš hude težave. Zame so trojke kot nekakšno goljufanje. Sovražim jih. A če jih ne mečeš, najbrž ne boš zmagal."