Nasveti Miše Pušenjak: Kaj sejemo ali sadimo poleti

Kako hitro je letos minila pomlad – še malo in bo poletje. Mogoče zaradi hladnih dni nimamo tega občutka, a ne pozabite, tudi lani je bil maj zelo hladen, potem pa nas je junij skoraj zažgal. Pa si poglejmo, kaj lahko junija sejemo ali sadimo.

Naj se najprej ustavim pri besedah sejati in saditi. Zadnjič se je na facebooku neka navdušena vrtnarka prav grdo obregnila ob drugo, ker je ta napisala, da se (mislim da fižol ali pa buče) sejejo. Da nima prav, ker se to sadi. Najprej razrešimo ti besedi. V zadnjem času se je med vrtičkarji razširilo kar veliko pogovornih, a strokovno nepravilnih besed, zaradi katerih imam včasih tudi sama težave dobro razumeti, kaj se želi od mene. V tem primeru to ni tako, a vseeno je dobro vedeti, za kaj gre.

Torej seme vedno sejemo, gomolje in sadike pa sadimo. Ne glede na velikost semena – ali so to buče ali fižol ali pa drobno seme korenčka ali solate – seme posejemo. Sadike in gomolje, korenine, korene … pa sadimo. Za vzgojo sadik je treba seme seveda predhodno tudi posejati - in to v najpogosteje lončke.

Slovenski ljubiteljski vrtnarji najraje posejejo seme in menijo, da je to najbolj pravilen ali pa vsaj najenostavnejši način pridelave vrtnin. Pa ni ravno tako. Vsako živo bitje je najbolj občutljivo v začetku svojega življenja, tudi rastline, ko kalijo. Zato je pridelava vrtnin iz sadik veliko uspešnejša. Ko pa so razmere za rast rastlin slabe, to pa so poleg mrzle pomladi tudi vroči dnevi v juniju in juliju, je kaljenje vseh rastlin zelo slabo in počasno, včasih celo ustavljeno.

Sadike lahko vzgajamo nekje, kjer sonce le ni tako močno cel dan. Za poletno vzgojo sadik ne potrebujemo rastlinjaka, tam celo ni priporočljiva. S sajenjem sadik varčujemo z vodo, saj z veliko manj vode zalivamo majhne sadike v lončkih. Prav tako skrbimo za zdravo in živo prst, saj lahko po sajenju sadik tla takoj prekrijemo z zastirko. Tudi s pleveli je manj dela, saj jih takoj po sajenju lahko uničujemo z orodjem, ni potrebno na kolena … Seveda pa je moj nasvet, da poleti oziroma kadar je res suho ob presajanju sadik teh ne zalijemo pred presajanjem, zalijemo pa vsako jamico, preden damo sadiko vanjo. Potem po presajanju pa zalijemo celo gredo, ne samo rastlin ali vrstic, zalijemo globoko in obilno, potem pa takoj položimo zastirke. S tem je uspeh zagotovljen.

Listnati in brstični ohrovt

Kaj torej sejemo ali sadimo poleti? Na prvem mestu listnati in brstični ohrovt, ki pokažeta svojo moč šele v kratkem dnevu, ko so noči že hladne. Listnati ohrovt je sicer mogoče obirati tudi poleti, a takrat nima prave vrednosti za naša telesa in naše zdravje, prav tako pa nima pravega okusa in je trd in žilav. Šele s prvim mrazom postane krhek, sladek in okusen. Prav v jeseni in tudi pozimi pa je izredno koristen za naše zdravje, mnogi ga uvrščajo celo na vrh vseh užitnih rastlin. Brstični ohrovt pa, dokler niso noči hladne, sploh ne naredi pravih, čvrstih brstov. Mnogi so zato zaradi njega razočarani, a če pogledam police vrtnarskih centrov in vrtnarij, so na njih že zgodaj spomladi tudi sadike brstičnega ohrovta, kar je neumno.

Brstični in listnati ohrovt ter tudi vse ostale kapusnice, predvsem cvetača in brokoli, bodo uspevali šele v hladnejših in krajših dnevih jeseni. Prva dva sejemo za sadike v začetku junija, sadike pa presajamo nekje konec junija v začetku julija, pa vse do konca najbolj poletnega meseca bomo še uspešni. Cvetača in brokoli v dolgem dnevu zacvetita ali pa vsaj nista tako manekensko lepa, kakor na vseh slikah. Eden od vzrokov so seveda tudi sorte, saj vi nimate dostopa do semena kvalitetnih sort. Poglavitni razlog pa sta dolg dan in seveda vročina. Cvetača in brokoli, sajena v sredini avgusta, v rastlinjak pa še mesec dni kasneje, bosta zanesljivo uspela. Pa še s škodljivci bo manj dela. Za dobro sadiko potrebujemo približno štiri tedne, torej jih sejemo v lončke nekje v sredini julija.

Seveda pa to ne pomeni, da moramo imeti do takrat gredice prazne. Najboljši predposevek kapusnicam je nizek fižol. Zrnati verjetno še ne bo dozorel, za ohrovta zagotovo ne, stročjega pa boste do takrat že veliko obrali. Oba ohrovta lahko sadimo tudi za solato, najpogosteje pa je njun predhodnik mladi krompir; za ostale kapusnice, predvsem cvetačo in brokoli pa tudi srednje pozne sorte krompirja za skladiščenje. Ni pa najbolje, da kapusnice sledijo korenovkam, kot je korenček.

Endivija in radič

Endivija in radič sta takoj za solato prav gotovo najbolj priljubljeni solatnici na vsakem vrtu. Medtem ko solato sejemo od zelo zgodnje spomladi do konca poletja, jemo jo pa nekje do prvega mraza, sta endivija in radič vrtnini poletja in jeseni, radič pa je zimska zelenjava, čeprav si ga mnogi želijo že v jeseni. Solatna skleda bi bila brez njiju pozimi dokaj pusta, mi pa odvisni od solate iz trgovinskih polic. Radiča je na vrtovih vedno manj, saj postajamo že tako razvajeni, da mnogim njegova grenčina ne ustreza več, zato pozimi raje posežejo po vedno manj kvalitetni zelenjavi na trgovskih policah. Moj prvi nasvet je, da tisti, ki nimajo radi grenčin, radič redno namakajo, pa ne bo grenek. Je pa treba povedati, da so prav te grenčine nekaj posebnega, odličnega za naše telo, saj ga čistijo vseh nečistoč, ki jih v telo vnašamo s hitro in na pol predelano hrano iz trgovin.

Tako endivijo kot letni, glavnati radič pridelujmo raje iz sadik. Čeprav so slovenski vrtičkarji zelo navezani na direktne setve, tako sejejo tudi endivijo, vseeno svetujem, da si raje vzgojijo ali kupijo sadike. Pridelave prek sadik ima veliko prednosti.

Obe vrtnini sejemo v običajno vročem in suhem delu leta. V vroči zemlji kalita počasi in slabo, mlade, kaleče rastlinice sonce pogosto tudi ožge. Vsako leto je bilo veliko klicev in vprašanj, kaj je narobe z endivijo, da ne kali. Sadike pa lahko vzgajamo tam, kjer sonce ne pripeka tako močno. Prav letos je vreme za direktne setve res ves čas zelo neugodno. Pogoste so poletne nevihte in nalivi. To pa pomeni, da dež najprej sicer namoči zemljo, vendar jo tudi potolče, veter in sonce pa naredita trdo, neprebojno zgornjo površino, zaradi katere seme slabo kali. Vsemu temu se izognemo, če vzgojimo sadike.

Poraba semena je seveda manjša, saj pri direktni setvi z redčenjem kasneje zavržemo veliko mladih rastlinic. Pri tem je redčenje še problematično. Če preredčimo preveč na enkrat, izpostavimo sončni pripeki dele mladih rastlin, ki zaradi goste rasti prej tega niso doživeli, niso navajeni, zato jih sonce ožge. Če preredčimo premalo, v primeru večje vlage rastline že v začetku obolijo, gnijejo. Zato je potrebno redčiti postopoma, kar pa pomeni veliko več dela, uspeh pa je slabši. Poleg tega se rastline v pregosti setvi potegnejo v višino, ta tendenca rasti pa se lahko nadaljuje tudi z uhajanjem v cvet. Če iz take goste setve rastline odsadimo na stalno mesto kot sadike, so to seveda puljene sadike brez koreninske grude. Te pa so spet preveč izpostavljene soncu, potrebujejo veliko časa in energije za ukoreninjanje, s tem pa možnost za obrambo oziroma odpornost proti boleznim.

Rastline, pridelane prek sadik s koreninsko grudo so odpornejše. Predvsem pa ne uhajajo tako hitro v cvet. Zato poskusite pozabiti na direktne setve in se navadite na nov način pridelave tudi na vrtovih.

Prezimne sorte radiča

Izpostavila bi tri prezimne sorte radiča. Prezimni radič je namreč odlična pomladanska popestritev, ki lajša spomladansko utrujenost in bi moral biti na vsakem vrtu. Pa še všeč vam bo dejstvo, da prezimne sorte radiča sejemo, ne presajamo, kar imate raje. Tako imamo na vrtu vedno svežo, zeleno solato tudi v poletni vročini. Tudi tržaški solatnik sejemo direktno, na stalno mesto. Pomembno je, da ta radič poleti ves čas režemo, saj so okusni, nekosmati samo mladi listi. Ne porežemo cele gredice naenkrat, ampak samo en del naenkrat, da se bo tudi postopoma obraščal. Tako bodo mladi listi na razpolago vedno, kadar si jih bomo zaželeli. Če nam takrat radič ne diši, potem maso uporabimo za zastiranje tal okoli kapusnic ali jo kompostiramo. Tržaški solatnik seveda tudi prezimi in nas spomladi razveseli še z lepimi rozetami.

Verona je najbolj poznana, rdeča sorta prezimnega radiča. Meni najljubši pa je naš domači solkanski regut. Gre za temnordečo prezimno sorto. V poletju setve prav tako lahko uživate, kakor tržaški solatnik, prav tako prezimi, a spomladi nas razveselijo lepe rdeče "vrtnice". Prav posebna je kvaliteta listov spomladi, so krhki, a ne trdi. Le redko grenijo. Skratka, spet vidimo, da so naše babice vedele, kaj želijo in kaj iščejo.

Setve na vrtu torej še zdavnaj niso končane. Zato kar uživajte tako v spravilu pridelka kot v sajenju in setvah za jesen in zimo.