Kolikor vidim slike na družbenih omrežjih, ima večina pridnih vrtičkarjev prav zdaj posejane rastlinice paradižnika in paprike, primerne za pikiranje. Pa še vedno se pojavljajo pod njimi komentarji, da je za pikiranje še prezgodaj, da so rastlinice premajhne, negodne, naj se še malo počaka. Pogosto se pojavlja tudi želja, da bi se to opravilo opustilo. Sama pa menim, da je ta tehnika pridelave sadik tam, kjer rastline to dopuščajo, priporočljiva. Zase ne delate veliko število sadik, zato je časa zagotovo dovolj.
Zakaj pikirati
Vemo, da več ko ima rastlina hranil na razpolago, bolj je zdrava in večji je pridelek. Vse to pa lahko doseže le, če ima močan, širok in globok koreninski sistem. S pikiranjem omogočimo prav to. Ko rastlino pikiramo, običajno vsaj malo ranimo takrat še zelo nežno glavno korenino ali pa jo samo zaustavimo v razvoju, s tem pa spodbudimo razrast stranskih koreninic. To bo potem osnova, masa, na kateri bodo celo sezono rasli koreninski laski. Več jih bo, do več hranil in tudi vode bodo imele korenine dostop. Zato je moj prvi nasvet, da se ne mučite preveč, ko za pikiranje rastlinice pulite iz zemlje. Majhne poškodbe korenin so celo zaželene.
Brez pikiranja ves čas močneje raste glavna korenina, stranske korenine pa so veliko slabše razvite
Brez pikiranja ves čas močneje raste glavna korenina, stranske korenine pa so veliko slabše razvite. Edina vloga glavne korenine je, da rastlin ne prevrže močnejši veter, deloma še sprejem vode. Hranila sprejema rastlina po koreninskih laskih, ti pa se vedno znova razvijajo na stranskih koreninah – večji je volumen teh, več je koreninskih laskov.
Zdaj vidite, zakaj pomanjkanja kalcija pri plodovkah ne premagujemo z jajčnimi luščinami v sadilni jamici. Ne le, da so v času, ko rastlina kalcij potrebuje, jajčne luščine že zdavnaj raztopljene, kalcij pa porabljen, tudi sprejem kalcija skozi glavno korenino je minimalen. Seveda pa so jajčne luščine odlična hrana za mikroorganizme. Zato so vedno dobrodošle, a jaz bi jih posula in zadelala v zemljo po celi gredi.
Kdaj pikiramo
Najboljši učinek pikiranja je, ko se klični listi rastline postavijo v vodoravni položaj. Ne glede na to, kako velika je rastlinica. Ko sem sama začela, smo sejali in vzgajali sadike številnih enoletnih cvetlic, ki so bile v času pikiranja velike kot mah. Smo pač pikirali s pincetami. Danes pa berem, da so takrat še premajhne, da bi prenesle pikiranje. A prav v tem času se prične razvijati glavna korenina. Rastlina je polna hormonov, encimov za pospeševanje razvoja korenin. Če zdaj pikiramo, rastline ne bomo zmotili v njenem razvoju, bomo pa dosegli večji volumen korenin. Kasneje, ko se razvijajo listi, pa mora rastlina za ukoreninjanje porabiti veliko energije, tudi preusmeriti svojo presnovo, ki je zdaj usmerjena k razvoju listov, s tem pa res izgublja čas in energijo. Pikiranje je vedno priporočljivo, a ob pravem času.
Seveda pikiramo samo sadike rastlin, ki to prenesejo. Bučevk, torej kumar, buč in bučk, v časih, ko še nismo poznali sadik s koreninsko grudo, nismo presajali, vedno smo jih sejali. To naj bo v opomin vsem, ki se sicer v tistih časih še niso ukvarjali s pridelavo zelenjave, da bučevk ne pikiramo. Prav tako ne pikiramo na primer čebule, pora, česna ali celo korenčka, peteršilja, zelene in pastinaka. Vsekakor bi lahko, a nima smisla, pikirali solato. Za kapusnice pa je zgodba drugačna. Če imate voljo in željo, je pikiranje priporočeno.
Za zelišča velja, da kobulnic (sorodnic peteršilja, korenčka, to so komarček, janež …) ne pikiramo, druga zelišča pa. A vedno vzamemo nekaj rastlinic in jih prepikiramo, posadimo v nov lonček, pri zelenjadnicah pa po večini presajamo po eno rastlino.
Vsekakor pikiramo razhudnike: paradižnik, papriko in jajčevec. Pri teh rastlinah dosežemo največji učinek. Sadimo jih globlje, vse do kličnih listov, kakor so rasle do tedaj, saj na steblu naredijo dodatne korenine – tako bo koreninski sistem odrasle rastline še globlji.
Kako pikiramo
Zelo pomembna je izbira substrata. Biti mora hranljiv in primerno rahel, da omogoča hitrejši razvoj koreninskega sistema. Ne kupujte poceni zemlje ali tiste na razprodaji, saj s tem na začetku življenja, ko je najbolj pomembno, rastlinam škodite.
Globina pikiranja je odvisna od vrtnine. Krompirjevke (razhudniki) imajo sposobnost tvorjenja korenin tudi na steblu. Zato jih pikiramo zelo globoko, vse do kličnih listov. Ne bojte se. S tem dosežete razvoj globokih in močnejših korenin. Zelene pa ne smete pikirati globlje, kakor je prej rasla, da bo naredila debel gomolj.
Po pikiranju rastline zalijemo. Ob tem jih dodatno okrepite s pripravki, ki ji pomagajo pri premagovanju stresa. To so pripravki, ki vsebujejo morske alge, kar nekaj jih najdete na tržišču, sama pa bi jim dodala še pripravke, ki vsebujejo koristne bakterije ali glive; to so Pythium oligandrum ali Clonostachys rosea, Bacillus amyloliquefaciens, morda se pojavi še kakšen drug koristen mikroorganizem v trgovinah. Med domačimi pripravki deluje podobno algam pripravek iz regrata ali ognjiča, gliv oziroma bakterij pa domači pripravki ne morejo nadomestiti.
Presajanje sadik
Do presajanja plodovk je še daleč, a kmalu bomo presajali druge sadike, kot so solatnice, kapusnice … Prav gotovo direktno iz toplega zavetja ne morejo takoj v surove zunanje razmere. Pred presajanjem jih počasi, vsaj teden dni, utrjujte, navajajte na zunanje razmere. To pomeni, da so najprej vsaj nekaj dni na hladnem zunaj, zadnje tri dni pred presajanjem pa morajo biti zunaj tudi ponoči. Prav tako jih ponovno zalijte z algami ali vitaminskimi pripravki, da bodo odpornejše. Pridelava vrtnin iz sadik zagotavlja večji pridelek, a le, če jih boste pravilno vzgojili.
Še vedno ne sejemo paradižnika in paprike. Lahko pa se posejejo prva semena bučk in kumar, a samo za pridelavo tudi kasneje v rastlinjakih. Zdaj bi lahko za sadike na toplem sejali tudi nekatera zelišča, če jih imate radi. A je sadike zelišč dokaj težko vzgojiti in jih je skoraj bolje kupiti. Lahko bi posejali peteršilj, zeleno, por, celo čebulo, če želite, potem pa se izbor rastlin, ki bi jih sejali zdaj, že neha.
Že lahko sadite solato, blitvo, por
Četudi bo slabo vreme, lahko sadite sadike solate, blitve, pora, kapusnice pa raje za nekaj dni po sajenju pokrijte s kopreno. Tudi peteršilj in zeleno pa večino zelišč že lahko presajate tudi na prosto. Sama korenčka in peteršilja na prosto še ne bi sejala, v rastlinjak pa vsekakor. Mnogi ste že sadili krompir. Nič hudega, le pokrijte ga s kopreno, najbolje dvojno, ki bolje zaščiti, saj utegne biti v prihodnjih dnevih zelo mrzlo.
Zadnji čas za bob, grah, jari česen in čebulo
Prav tako lahko zdaj posejete nizki stročji fižol, a morajo biti sadike v rastlinjaku. Na oknih ne bodo kvalitetne. Grah in bob sejemo sicer že na prosto, a če še nimamo pripravljenih gred, ju sejemo v lončke; ena sadika naj bo dve do tri semenke. Tudi česen in čebulček lahko posadite v lončke, a ti naj bodo majhni. To naredimo samo, če zunaj še nimamo pogojev za sajenje. Bob, grah, jari česen in čebula morajo namreč biti v zemlji (posejani ali posajeni) do konca marca.
