(Nasveti Marije Merljak) Poletne težave z očmi in rešitve: Sibirske borovnice so zakon

Z očmi gledamo, a zares vidimo šele, ko gledamo s srcem in začutimo z razumom. Oči so okna naše duše, opazijo vsako iskrico v očeh bližnjega ali utrujenost; kar telo tiho izžareva. V očeh se zrcalita šarm in karizma posameznika, a tudi zdravje in počutje. Oči razkrivajo zdravje in osebnost posameznika, zato pravi pregovor: "Kdor skriva oči pred drugimi, ima nekaj za bregom."

Ponekod po svetu še danes odkrivajo bolezni s podrobnim ogledom zgovornih oči. Oko je namreč neposredno povezano z možgani in zato kar 90 odstotkov našega šarma, dobrega ali slabega počutja, iskrivosti ali lenobe, sreče ali žalosti lahko razberemo iz oči.

Pri normalni uporabi oči, nenaprezanju, gledanju v naravi in ob zaščiti pred mrazom in soncem ter pri uravnoteženem prehranjevanju je porazdelitev solzne tekočine sprotna in ustrezna. Pri prenaprezanju, ob sončnem bleščanju ali pretiranem bolščanju v računalniške ekrane in televizor, pa nas oči pečejo, ker vlaženje ni zadostno. Tedaj moramo oči odpočiti in poskrbeti za ustrezen vnos hranilnih in zaščitnih snovi.

Kakor možgani tudi oči nimajo pravih zalog hranil, zato nenehno potrebujejo vse hranilne snovi, če naj dobro služijo svojemu namenu. Hranilne snovi pridejo s krvjo v oči v šestih do desetih sekundah, zato morajo vendarle imeti minimalno akumulacijo snovi za sprotno porabo. V nekem smislu so človekove oči okno v možgane, saj imajo kapilare v očeh isto razvojno osnovo kot žilice v možganih, zato lahko na mrežnici očesa strokovnjak opazi težave zaradi visokega krvnega tlaka, sladkorno bolezen, aterosklerozo ter celo nevarnost kapi in anevrizme v možganih.

Kaj lahko naredimo za zaščito očesnih kapilar in kapilar v možganih? Najprej moramo poskrbeti za normalen krvni tlak. Potem za uravnan krvni sladkor in uživanje zdrave prehrane, bogate z maščobnimi kislinami omega 3 iz rib, pa tudi iz orehov, semen in podobno, ter za povečan vnos antioksidantov in redno zmerno gibanje. V membrani očesnega ozadja mora biti dovolj cinka, vitaminov C, A in E ter selena. Oči potrebujejo do petkrat več vseh snovi in vitaminov kot drugi organi. Kot zaščitne antioksidante potrebujemo vse karotenoidne snovi. Potrebujemo tudi vse flavonoidne snovi, ki ščitijo vodni del celic. Za topnost vitaminov potrebujemo esencialne maščobne kisline. Za očesno barvilo rodopsin moramo imeti tudi dovolj beljakovin.

Bolezni oči moramo seveda reševati z modernimi medicinskimi postopki pri specialistih očesne medicine. Toda danes se veliko srečujemo s težavami, saj so oči pri delu veliko bolj obremenjene kot nekoč, ko je bil človek poljedelec. Naši predniki so gledali zelene in barvito cvetoče travnike, na daljavo in v daljavo. Današnje delo vključuje vrsto sočasnih zaznav blizu oči (računalniški ekran) ter hitro menjavanje svetlih in temnih vtisov z ekranov, kar terja nenehno prilagajanje in velik napor.

Najpogosteje imamo utrujene oči, kar ob stopnjevanju lahko spremljajo hujše težave. Zaradi ekranov imamo preutrujene oči, ki ščemijo in so suhe. Od tu je samo korak do razdraženih oči, ki lahko vodijo v resnejše zaplete. Še najlažje je svetovati, naj pri delu z računalnikom vsakih nekaj minut pogledamo skozi okno in se zazremo v zeleno naravo. Koristi tudi, če vsake toliko časa zapremo oči, vstanemo in globoko zadihajmo, da pride svež kisik v oči. Včasih koristi, da si osvežimo oči in obraz s hladno vodo. Moj mož si je nabavil korekcijska očala, ki so posebej prirejena za delo z računalnikom.

Dobro je, da v poletnem času nosimo sončna očala. Z vseh strani nas opozarjajo, kako je poleti sonce nevarno in si je treba zavarovati kožo. Na oči pa največkrat pozabijo. Oči so pod hudim udarom prostih radikalov, ki se zaradi sonca sproščajo v še večji meri. Dobra sončna očala so nujna, a niso edina rešitev, saj ne smemo pozabiti na hrano.

Kaj uživati pri težavah z očmi v poletni vročini? Oči potrebujejo živila, ki vsebujejo karotenoidne snovi, vitamine A, C, E, D in B2 ter minerala selen in cink. Narava nam ponuja rešitev v obliki sadja in zelenjave. Špinača ima močne karotenoidne antioksidante: lutein, zeaksantin in betakaroten, ki zavirajo proste radikale. Ima tudi glutation, ki preprečuje maščobno peroksidacijo in razoroži proste radikale. Glutation je še v bučah, sladki oranžni papriki, krompirju, čebuli, korenju, dinjah in brokoliju. Lutein v špinači preprečuje starostno degeneracijo rumene pege, a potrebuje asistenco likopena iz paradižnika.

Del karotenoidnih snovi se spreminja v vitamin A za solzno tekočino in očesno barvilo rodopsin. Če ga primanjkuje, bodo oči suhe, rdeče in vnete. Tedaj primanjkuje tudi vitamin B2. Ta je v jetrih, mandljih, divjačini, žitih, fižolu, grahu in jajcih. Potrebujemo tudi vitamin C. Pri preobčutljivosti na močno svetlobo primanjkuje vitamin B3. Otekle veke kažejo na pomanjkanje maščobnih kislin omega 3, vitaminov E in K ter vlaknin.

Znanstveniki so ugotovili, da je uživanje rib z omega 3 skupaj z likopenom čudodelna kombinacija za zdrave oči. Privoščite si pečene sardele ali skuše, krompir z blitvo ali špinačo in veliko skledo paradižnikove solate.

Vitamin A ali njegovega predhodnika betakaroten dobimo v rdeči, oranžni in zeleni zelenjavi in sadju: v korenju, paradižniku, špinači, koprivah, rukoli, bučah, ohrovtu, brokoliju, papaji, marelicah, breskvah, melonah in lubenicah ... Že izdelan vitamin A je v rumenjaku, maslu, smetani, v jetrih živali pašne reje in v plavih morskih ribah iz hladnih voda.

V teh dneh so dozorele borovnice, najprej sibirske, ki imajo najmočnejši antioksidativni potencial, a tudi druge borovnice, od gojenih do divjih gozdnih, niso nič manj pomembne za preprečevanje poletnih težav z očmi. V borovnicah so vodotopni flavonoidi. Med njimi so v ospredju antociani, ki jim dajejo temno vijolično barvo. Med minerali imajo borovnice tudi naravne makroelemente (magnezij, bor, natrij, kalij, kalcij, fosfor) in mikroelemente (mangan, baker, barij, silicij, jod). Zato pomagajo pri težavah s ščitnico in pri krvnem tlaku.

Ko zaužijemo rastlinske zaščitne snovi, ne samo v borovnicah, tudi v drugem jagodičju (jagode, maline, robidnice, ribez ...) in poletnem sadju (češnje, fige, marelice, breskve ...), v nas delujejo enako zaščitno in varujejo oči, preprečujejo nastanek krčnih žil, ovirajo zlepljanje krvnih ploščic in sočasno preprečujejo oksidacijo holesterola in posredno uravnavajo krvni tlak ter zlasti močno ovirajo bakterije, med njimi nevarno bakterijo E-coli. Raziskave so tudi pokazale, da antocianidini preprečujejo raka. Pri tem je pomembno, da zdravih celic ne poškodujejo.