Nasveti Marije Merljak: Priprava kože na poletje

A pred nekaj desetletji nihče ni mogel predvideti, da se bo ozračje segrevalo tako hitro, kar povzroča ekstreme ter briše pomlad in jesen. Kar spomnimo se, pred nekaj dnevi je ponekod po Sloveniji, niti ne tako visoko, še snežilo, danes pa se otepamo vročine s skoki v vodo, hladnimi pijačami in sladoledi. Naša koža na vročino ni pripravljena.

Poleti z veseljem odkrivamo kožo sončnim žarkom, da bi pridobili vitamin D in si tudi utrjevali zdravje za mrzle dni. Pa vendar so lahko sončni žarki nevarni, nas opečejo in povzročijo novo bolezen. Sonce daje življenje, a ga tudi uničuje. Podobno kot kisik.

Odločilno je privajanje na sonce ob zmernem gibanju. Najbolj nespametna sta ''praženje na soncu'' ter uživanje hladnih, sladkih šumečih pijač. Kožo je treba zavarovati pred škodljivimi vplivi močnega sonca. Koža je kot največji telesni organ enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra ... Koža sodeluje tudi pri uravnavanju telesne vlage in temperature. V nasprotju s pričakovanji smo za mraz manj občutljivi kot za vročino. Pri opeklinah, tudi tistih, ki jih povzroči sonce, se pojavijo mehurji. To pomeni, da je povrhnjica močno poškodovana in ne more opravljati svojih funkcij. Ker s kožo tudi dihamo, so opekline po veliki površini kože, če smo bili nespametno izpostavljeni soncu, smrtno nevarne.

Zakaj porjavimo

V koži imamo pigment, ki kožo obarva in jo do določene mere ščiti pred sončnimi žarki. Količina pigmenta je rasno pogojena, a tudi med belci so eni bolj, drugi manj pigmentirani. Pod vplivom sončnih žarkov se aminokislina tirozin v koži spremeni v barvni pigment, ta kožo potemni, varuje pred opeklinami in okrepi imunsko sposobnost. Pod vplivom sončevih ultravijoličnih žarkov pa se ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj nam poveča napetost in prožnost kože, potem tudi bolje slišimo in vidimo, saj vitamin D spodbuja dober sluh in vid. Vsi tudi vemo, da vitamin D krepi kosti!

Vendar moramo omeniti tudi negativni vidik sončenja. Pod vplivom sončnih žarkov namreč v koži potekata dva sočasna kemična procesa: oksidacija in dehidracija. Če ju ne uravnavamo, lahko škodita. Pri kemičnih procesih v koži nastajajo tudi prosti radikali, ki napadajo zdrava elastinska in kolagenska vlakna in uničujejo telesne mehanizme za obnovo celic. Zato je treba kožo nahraniti, zaščititi in obnavljati.

Koža nas pravzaprav vedno opozarja na to, česa ji primanjkuje. Zapisala sem že, da se koža prehranjuje od znotraj, prav tako jo ščitimo, varujemo in mažemo s hrano od znotraj navzven.

Kaj jesti za zaščito kože

V naravi je vrsta hranil, ki nam poleti pomagajo zaščititi in nahraniti kožo. Najprej moramo poskrbeti za antioksidante. Zdaj so med nami borovnice, ki imajo veliko antioksidantov in najboljše razmerje med vsebino in površino kožice, v kateri so antioksidanti. Tu je pet vrst antocianinov, ki varujejo na celični ravni in DNK, ter elagična kislina, ki zavira nastanek raka. Vidni znak izboljšave so zmanjšani kolobarji okrog oči. Podobno vlogo imajo tudi brusnice, maline, robidnice, rdeče grozdje, ribez ..., pa tudi rdeča pesa in jajčevci.

Poleti se v vročini koža razširi, stanjša in žilice pod njo postanejo bolj vidne. Temu pravimo kuperoza. Treba je povečati vnos flavonoidov, da okrepimo stene žilic. Da bo koža spet gladka, uživajmo česen, por in ingver.

Priporočljivo je uživati po eno skodelico jagodičja na dan. Flavonoidi v pomarančah in citrusih imajo sposobnost absorbcije svetlobe in zmanjšujejo vpliv rakotvornih snovi. Prav citrusi, ki so bogati tudi z vitaminom C, so pomemben vir tudi v boju proti alergijam. Med močne flavonoide sodi tudi zeleni čaj, ki preprečuje nastajanje poškodb zaradi sonca in posledično zmanjšuje nevarnost kožnega raka.

Dolgotrajna nezaščitena izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju botruje degeneraciji rumene pege in nastanku sive mrene. Tu pomaga špinača skupaj z maščobnimi kislinami omega 3. Špinača ima lutein, zeaksantin in betakaroten. Skupaj močno znižajo količino prostih radikalov. Poleg špinače pomagajo še listni in kodrolistni ohrovt, listje repe, koruza, jajčni rumenjak in oranžna sladka paprika. Špinača je bogata tudi z glutationom in alfalipoično kislino. Glutation varuje DNK in ga popravlja, iz telesa izloča škodljive snovi, alfalipoična kislina pa tudi zmanjšuje oksidacijo.

Buče in bučke imajo veliko karotenoidnih snovi in odlično varujejo pred škodljivim vplivom sonca. Zato poleti pogosto uživajmo bučno juho! Toplo priporočam uživanje bučk vsem, ki imajo oslabljeno srce, so pod stresom ali jim pešajo telesna moč, koncentracija in volja za delo. Bučk ne lupimo in ne strgamo. Kot celota bučke delujejo diuretično, saj pospešeno odvajajo vodo iz telesa. Ker imajo malo kalorij, jih s pridom uvrstimo v shujševalne obroke. Hranilne snovi iz bučk najbolje izkoristimo, če jih kombiniramo z rdečo papriko, paradižnikom, čebulo in česnom. Pri pripravi bučk nujno uporabimo tudi dobra olja, saj sta vitamina A in E topna v maščobah. Vsekakor bučke samo kratkotrajno toplotno obdelamo, na hitro rahlo prepražimo, ocvremo ali podušimo. Če bučke kombiniramo z beljakovinsko hrano, na primer z mesom, ribami, jajci ali mlečnimi izdelki, najpogosteje s skuto in sirom, takoj dobimo okusen uravnotežen poletni obrok.

Dober vir karotenoidov je tudi priljubljeni poletni sadež - paradižnik, ki ga zaradi načina priprave, najpogosteje v solati, uvrščamo med zelenjavo. Deluje kot močan antioksidant, zlasti v sinergičnem sozvočju z drugimi karotenoidi. Paradižnik češnjevec ima sposobnost močno povečati zaščitni faktor pred soncem, paradižnikova mezga kot koncentrat celo za 40 odstotkov.

Zaščito za kožo najdemo tudi v mesu. Tu velja omeniti divjega lososa in puranje meso. Losos ima največ maščobnih kislin omega 3, predvsem vrste DHK, ki preprečuje starostno degeneracijo rumene pege. Mastne ribe, zlasti sardine, skuša, losos, tuna, imajo tudi veliko vitamina D. Puranovo meso je bogato z vitaminoma B6, B12 ter z železom, cinkom in selenom. Selen popravlja škodo, ki jo sončni žarki naredijo v DNK. No, za boljši izkoristek beljakovin je dobro živalske beljakovine kombinirati tudi z rastlinskimi iz stročnic.

S sončenjem se povečajo tudi temne pege ali lise na koži, ki so oksidirana maščoba. Zato uživajmo olja pšeničnih kalčkov, bogata z vitaminom E, in veliko mandljev. Ti vsebujejo sfingolipide, ki pomagajo zdraviti poškodovane celice. Obstoječe pege večkrat premažimo z ananasovim sokom in bodo počasi izginile. Za kožo lahko veliko naredimo tudi z uživanjem probiotičnih bakterij iz jogurta ali prehranskih dopolnil.