Nasveti Marije Merljak: Beljakovine določajo naše počutje – še zlasti v času piknikov

Narava se je toliko ogrela, da je napočil čas piknikov, druženja ob dobri jedi in pijači. Druženje zahteva dobro voljo, ta pa izvira iz našega dobrega počutja. Zanj so zaslužne tudi beljakovine. Na piknikih je teh veliko, saj brez mesa ne gre, tisti, ki se ga izogibajo, pa lahko zaužijejo rastlinske beljakovine, primerne za žar, a le obe vrsti zagotavljata odlično počutje.

Če bomo imeli v prehrani nad osem gramov beljakovin na deciliter krvi, se bomo dobro počutili in bomo zelo aktivni. Če bo v krvi sedem gramov beljakovin, bo naše počutje zmerno dobro, pod to mejo se bodo začele težave. Pri šestih gramih beljakovin na deciliter krvi ali manj bomo utrujeni in brez energije. Marsikdaj nam samo primanjkuje beljakovin ...

Vse celice so iz aminokislin, ki so osnovni gradniki beljakovin. Če želimo biti dobre volje, se dobro počutiti in blesteti z lepo in zdravo kožo, ki je ogledalo zdravja, moramo pozornost nameniti izboru beljakovin. Aminokisline so v beljakovinah rdečega in belega mesa in rib ter v mleku, skuti, siru, fižolu in drugih stročnicah, ajdi, koruzi, prosu, rižu, lešnikih in tudi zelenjavi.

Nobena aminokislina ne sme manjkati

Beljakovine ločimo na popolne in nepopolne. Popolne imajo vseh osem esencialnih aminokislin, ki jih človekov organizem ne more sam tvoriti, zato jih moramo pridobiti s hrano. Nepopolne beljakovine pa nimajo vseh esencialnih aminokislin, zato jih telo ne more v popolnosti izkoristiti, da bi iz njih izdelalo človeku lastne kombinacije. Zato je pomembno, da uživamo različne vrste beljakovin, da se te med seboj sestavljajo, kombinirajo.

Za življenje potrebujemo vse aminokisline, ne samo esencialnih. Vsako pomanjkanje se takoj pokaže. Na primer, potrtim, nejevoljnim in črnogledim primanjkujejo aminokisline fenilalanin, tirozin in metionin, nujne za dobro delovanje možganov. Kdor je v otroštvu čutil pomanjkanje ljubezni, bo vse življenje potreboval več fenilalanina, ki ga je veliko v jajcih, krompirju, mleku, rižu, ovsu, grahu, špinači, koruzi in sezamu. Pri mišični utrujenosti manjkajo valin, levcin in izolevcin, prolin in glicin pa pri slabem vezivnem tkivu.

Pomnimo, da so močna čustva, jeza, bes, frustracije in sovraštvo roparji beljakovin oziroma aminokislin. To pa povzroča, da se redimo, staramo, ne spimo in imamo še kopico drugih težav zaradi pomanjkanja beljakovin.

Kakovost beljakovin za človekovo prehrano je tudi neposredno in močno odvisna od njihove biološke vrednosti. To pomeni od tega, kako in koliko bo telo te beljakovine izkoristilo in naredilo lastne. Pomembno je vedeti, da povečini rastlinske beljakovine nimajo vseh esencialnih aminokislin ali pa jih je zelo malo, na primer v ajdi ali soji. Metabolizem pa poteka samo, dokler tistih ne porabimo. Prav zato je pomembno kombinirati med seboj živalske in rastlinske beljakovine. Znanstveniki so ugotovili, da je mogoče povečati izkoristek oziroma uporabnost zaužitih beljakovin za izdelavo lastnih beljakovin, če hkrati uživamo ustrezno beljakovinsko kombinacijo obeh virov.

Primeri kombinacije: proso in piščanec, fižol ali druge stročnice in zrezek, misliji z mlekom, jajce in polnovredni kruh, krompir in jajce, ječmenova kava, mleko in polenta, koruzna ali ajdova, ribe in krompir. Pravzaprav so ljudje to jedli že pred mnogimi leti, ne da bi vedeli, zakaj.

Aminokisline za transport molekul mineralov

Minerali sami po sebi ne morejo preiti skozi črevesno steno neposredno v kri, to se lahko zgodi le, če so kemično pripeti na aminokisline. Aminokisline oziroma beljakovine v tem primeru delujejo kot rudniški vagončki, ki omogočijo prenos mineralov skozi črevesno steno v kri.

Tu se pokaže še ena pomembna vloga beljakovin. Če zaužijemo premalo beljakovin, na primer zaradi ločevanja živil ali podobnih diet, nam bo primanjkovalo "transportnih vagončkov" za minerale. Zaradi tega bo opešala presnova ali je v skrajnem primeru, s hudimi posledicami, niti ne bo. Izkoristek beljakovin je močno odvisen od pravilnega delovanja želodca in ustreznosti želodčne kisline. Zato poskrbimo, da bomo imeli dovolj želodčne kisline in primeren pH, da bomo v želodcu v popolnosti prebavili beljakovine. Pri nepopolni prebavi namreč ne povsem prebavljene beljakovine preidejo v tanko črevo, kjer je bazično okolje, v njem pa se beljakovine ne razgradijo. Neprebavljeni ostanki začnejo gniti in sproščati škodljive toksine.

Staranje zaradi pomanjkanja beljakovin

Staranje zaradi pomanjkanja beljakovin in posledično aminokislinskih gradnikov za obnovo celic je najpogostejše. Ne glede na vzrok pomanjkanja, najsi bo zaradi lakote, odrekanja živalskim virom beljakovin, pretiranega posta ali ločevalne diete, so posledice vedno enako hude. Vsakršno pomanjkanje beljakovin se kmalu izrazi v slabem kolagenu v vezivnem tkivu in mišicah.

Kolagen sodi med najbolj razširjene beljakovine v telesu, saj sestavlja telesno ogrodje, podpira kožo, vezi, kosti in hrustanec. Je nujen za čvrsto strukturo, elastičnost in moč telesa v celoti. Ločimo dve vrsti kolagena: fiksni ali debeli kolagen ter spreminjajoči se ali tanki kolagen. Kolagenske niti tankega kolagena moramo redno obnavljati, saj se čez dan obrabljajo, med spanjem pa obnavljajo. Zato smo po dobrem spancu videti bolje, ker smo si obnovili tanki kolagen, ki, rečeno preprosto, napenja kožo povsod po telesu, vidno pa na obrazu, okrog oči in podobno.

Tako stanje lahko razmeroma hitro popravimo, če uživamo vse vrste beljakovin živali pašne reje (mlečne izdelke, jajca, perutnino, govedino, jagnjetino), stročnice, žita, ajdo in tudi vse vrste zelenjave, ki te snovi imajo. Nikoli pa ne pozabimo na različne vrste rib. Menda že en sam zdrav obrok omenjene hrane sproži proces obnavljanja kolagena ali vezivnega tkiva in telesnih celic.

In če se vrnemo k pikniku

Pri žaru moramo vso pozornost posvetiti izbiri živil, saj mora biti meso prvovrstno in pripravljeno zanj. Pri peki na oglenem žaru je meso neposredno izpostavljeno dimu in lahko nastajajo tudi rakotvorne snovi. Bolj ko je popečeno, večja je njihova količina. Z vidika zdravja so boljše druge izvedbe žara, še več pa storimo, če meso pred tovrstno toplotno obdelavo mariniramo. Osnova za marinado so česen, čebula, olje, vinski kis ali vino, limonin sok, voda in zelišča (rožmarin, lovor in poper v zrnju).

Zaradi potencialne nevarnost za zdravje ne smemo uživati samo mesa z žara, obrok je treba dopolnjevati z drugimi živili, ki preprečujejo, da bi rakotvorne snovi postale aktivne. Te snovi so v križnicah, čebuli, česnu, fižolu. Podobno vlogo imajo bučke, špinača, blitva, lubenica, marelice in melona, ker so bogate s karotenoidnimi snovmi, ter mnoge začimbe: origano, majaron, poprova meta, rožmarin, kumina, klinčki, cimet, bazilika, poper, gorčica, hren, kurkuma, ingver in čili. Nekoliko presenetljivo, pa vendar: zaščitno delujejo tudi orehi in krompir.