Nakit v 18. stoletju: Obeski na ogrlicah so bili narejeni tako, da so nihali naprej in nazaj

Okoli leta 1725 so v Evropo uvozili veliko število brazilskih diamantov, ki so nato postali tako popularni, da so celo pričeli izdelovati njihove imitacije; bile so iz stekla in cenovno veliko bolj ugodne. Prav zaradi tega si je lahko več ljudi privoščilo večje kose nakita, pa tudi za njegovo varnost jih ni pretirano skrbelo. Tako so dragocene družinske kose nakita nadomestili s cenejšimi replikami. Kopirali so lahko celo opale: rožnate folijo so položili pod steklen, mlečno modrikast kamen.

Sicer pa se zdi, kot da je bil nakit osemnajstega stoletja narejen zato, da časti diamante. Začeli so eksperimentirali z novimi načini brušenja diamantov in ostalih dragih kamnov, razvili so briljantni stil brušenja, da so se kamni zaradi večje in izboljšane osvetlitve prostorov še bolj lesketali.

Pri oblikovanju nakita se v tem času razvije popolnoma nov slog. Opustijo pretirane vzorce, ki so bili popularni v baroku, in na prvo mesto postavijo drage kamne. Kovina, ki je obkrožala dragoceno kamenje, je bila zreducirana na minimum, dodali so je samo toliko, da je lesketajoče se kamenje držala skupaj. Tak nakit je deloval lahkotno in po navadi tudi asimetrično.

Zelo popularne so bile široke ogrlice (ovratnice) z obeski in broške v obliki šopkov z mnogimi dragocenimi kamni, saj so bile cvetlice eden najbolj priljubljenih motivov. Broške v obliki šopkov, ki so krasile telo, so lahko bile velike tudi dvajset centimetrov in več.

Obeski na ogrlicah so bili narejeni tako, da so nihali naprej in nazaj. Kamni, vdelani v tak obesek, so se še bolj lesketali.

Kot že v sedemnajstem stoletju, so tudi v osemnajstem ženske in moški nosili na čevljih bogato okrašene zaponke, ki so bile praktične narave, bile pa so tudi pokazatelj bogastva in dobrega okusa. Campbell, trgovec iz Londona, leta 1747 piše, da so najboljše zaponke za čevlje tiste iz srebra, ki so lahko preprostih oblik, izrezljane ali pa posute s kamni. Med letoma 1700 in 1720 so čevlje zapirali z majhnimi enostavnimi sponkami visoko na gležnjih. Po letu 1720 so sponke postajale vedno večje, bolj umetelno narejene, različnih oblik, še kasneje pa okrašene s poldragim kamenjem in barvnimi pastami. Če so v začetku osemnajstega stoletja sponke za čevlje imele primarno uporabno funkcijo, so ob koncu stoletja služile samo še kot bogat okras. Čevlji niso več nosili sponk, sponke so nosile čevlje.

V drugi polovici osemnajstega stoletja postane pri obeh spolih zelo popularen kos nakita chatelaine, namenjen vsakodnevni uporabi. To je bil obesek, sestavljen iz več bogato okrašenih ploskev, ki je imel na vrhu kavelj, s katerim so ga lahko pritrdili na pas ali žep. Nanj so obešali ure, ključe, žige, škarje, torbice, svinčnike s tablicami iz slonovine. Ta ornament je bil po navadi narejen iz zlata, cenejše variante pa iz zlitine zlate barve. Nekateri so bili dodatno okrašeni z emajlom in biblijskimi in mitološkimi motivi. Najbolj dragoceni so bili iz zlata, okrašeni z diamanti in drugimi dragocenim kamni. Cenejše variante pa so bile iz železa in iz različnih kovinskih zlitin. Beseda chatelaine pomeni čuvaj gradu, ki so mu bili zaupani grajski ključi.

V zadnjih tridesetih letih osemnajstega stoletja so arheologi odkrili Pompeje in Herkulaneum. To je povzročilo pravo senzacijo in popularizacijo klasičnih oblik v umetnosti. Popularni postanejo objekti čistih linij, kar se zrcali tudi v nakitu. Zelo zaželeni postanejo motivi, narejeni po grškem in rimskem zgledu. V modo pridejo ponovno kameje, reliefno izrezljano drago kamenje, steklene paste ali školjke. Za kameje so najpogosteje uporabljali kamne (agate in onikse), ki imajo dve barvni plasti. Tako so motive izrezljali iz ene plasti, ki je imela za ozadje drugo barvno plast. Za popularizacijo kamej je bil v veliki meri zaslužen izjemno tehnično podkovan izdelovalec lončenine Josiah Wedgwood, ki je izdeloval okrogle, ovalne in osmerokotne keramične plakete, ki so bile reprodukcije klasičnih kamej. Bele figure iz keramične paste so bile položene na svetlo modro, zeleno, črno ali roza ozadje in vdelane v zlat okvir. Uporabljali so jih za vse vrste nakita, od medaljonov, igel, zapestnic, prstanov do pasnih sponk.