Seveda nisem načrtoval, da bom z datumi zadel v polno, ko sem prijavljal oddih od službe (zvečine od doma), in seveda pri tem nisem računal na svoja šolarja, ki sem jima med 6. in 22. uro postal neprostovoljni učitelj, trener, kuhar in sotrpin - le vzoren starš ne, ker mi je zmanjkalo časa. Zdaj šele razumem upokojence, ki tarnajo, da nimajo časa, čeprav so na večnem dopustu. Da bi mi zaprtje minilo še bolj žalostno, je poskrbelo vreme - zmrznile so mi slivi, češnja, jablana. A kaj bi stokal, ko pa je sadjarjem in vinogradnikom zmrzal odnesla vse leto. Meni je lockdown požrl le nekaj dni dopusta.
Na dopustu sem sklenil, da se javno opravičim, če sem komu ukradel cepivo. Večerovci smo se kao cepili preko in mimo vrste. Šlo je za eklatantno kršitev povsem jasne strategije cepljenja, je prepričan premier. Oprostite, zaradi vaših besed mi je že skoraj žal, gospod predsednik, da sem se sploh cepil (ker imam glede cepljenja nasploh pomisleke in sem zaradi tega virusa za vse nas naredil izjemo, tudi za vas). Kesam se, ker sem s svojim nepremišljenim dejanjem zavrl dobro naoljen slovenski cepilni stroj. A vendarle, tisti usodni cepilni dan za mariborsko novinarstvo, se je vabilu odpovedalo od 15 do 20 odstotkov (uradna ocena, po moje pa je bilo prestrašenih še več, danes je takih že pol) tisto soboto prijavljenih za cepljenje z zloglasnim cepivom AstraZeneca. Če bi cepivo vrgli stran, bi bil volk sit in koza necepljena, to je eklatantno.
Ampak jaz se rad žrtvujem. Dopust sem prvenstveno vzel zato, da sem do konca pospravil stranske učinke AstraZenece. Dobro pokne to cepivo, ni kaj, vemo mi, ki smo ga ponotranjili. Dva dni sem bil zadet kot mina. A bolj me boli, kar zganja stroka okoli ljubega mi cepiva: primerno je samo za mlade, dobro je samo za stare, ni za nikogar, potem pa naj bo za vse! Edina razlika je ta, ravno berem, da se pri mojem cepivu redkokomu strdi kri, pri Pfizerju pa malokomu odpove srce. Isto sranje, drugo pakovanje: "Koristi cepiva so še vedno večje od tveganja."