In ko se nam zazdi, da nas izvoljenci ljudstva ne morejo z ničemer več presenetiti, nas "ubijejo" znova. Ta teden z novico, da se osnovne šole v prvi triadi ne morejo več potegovati za izvedbo dodatnih športnih dejavnosti, ker jih je ministrstvo izključilo iz nabora izvajalcev letnega programa športa. Komajda (in komaj) je ministrica prestala interpelacijo, že nas je njeno ministrstvo presenetilo z ukrepom, ki ni ne izobraževalni, ne znanstveni, sploh pa ne športni. Že tako nerazgibanim šolarjem ukinjajo uro ali dve na teden, ki bi jo telovadni učitelji namenili odbojki, dvema ognjema, plavanju, tekanju. Pojasnilo z ministrstva, da so zaradi upada gibalnih sposobnosti otrok za štirikrat povečali sredstva poletnemu programu Hura, prosti čas, je za učence na kavču spodbudno v enaki meri kot za brezdomce informacija, da bodo za deset mesecev ostali brez brezplačnega kosila v socialni kuhinji, ker se bodo lahko poleti do sitega najedli v kakšni boljši restavraciji, ki jo bo subvencioniralo ministrstvo za reveže in šport.
Brisanje financiranja dodatnih športnih (rekreativnih) šolskih uric je v frontalni posmeh športnim strokovnjakom, ki že leto dni zaman opozarjajo (koga le?!), da so naši otroci vse manj gibčni (20 tisoč jih je bilo v letu dni za vedno izgubljenih za šport) in okrogli (eden od petih otrok se je po vsakodnevnih sedmih urah pred ekranom prekomerno zredil). Kako bo zdravstveni sistem to prenesel, ko bodo ti otroci odrasli ljudje? Stranski učinki cepiva AstraZenece so kapljica v morje v primerjavi z učinki množičnega teptanja otrokovih pravic - ena izmed osnovnih je pravica do gibanja. Nič (od te vlade) nas ne sme presenetiti. Pa bi nas moralo!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
