Zadnjih pet let v Brodarskem društvu Sidro znova intenzivneje vzgajajo jadralski podmladek in letos je Mia Pogačar na državnem prvenstvu v razredu optimist v kategoriji do 12 let osvojila tretje mesto, kar je eden največjih dosežkov društva v zadnjem času in nagrada za trud in potrditev dobrega dela v šoli jadranja. Sidro se s tem vrača na prizorišče največjih državnih dosežkov v jadranju.

Poškodba in veter onemogočila večji uspeh

Mariborčan Žan Luka Zelko, ki je prav tako začel pri Sidru, je letos nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu in zasedel 24. mesto. Pet let zapored je tudi že slovenski državni prvak v razredu ilca 7 - laser standard. V začetku letošnjega oktobra je nastopil na evropskem prvenstvu v Bolgariji, novembra pa še na regati v sklopu svetovnega prvenstva v Španiji. O olimpijskih igrah pove, da je to izkušnja, ki je ne pozabiš nikoli. "Zaradi strogih ukrepov smo bili zelo izolirani. Dobro je bilo, da smo na Japonsko odšli malo prej, da smo se navadili na kulturni šok, ki nas je pričakal. Olimpijski komite Slovenije je vse skupaj zelo dobro organiziral in pritiska organizacije nismo občutili," pripoveduje. Deset dni pred olimpijskimi igrami si je Zelko poškodoval hrbtenico in je bil v slabši pripravljenosti: "To se je definitivno poznalo na tekmi. Nagajal mi je tudi močan veter, ki je na dan regate začel pihati z obale. V tistem trenutku nisem bil na takšnem fizičnem nivoju kot teden dni pred pričetkom iger in vse skupaj je pustilo posledice."

Z nastopi na evropskem prvenstvu v Bolgariji in na svetovnem prvenstvu v španski Barceloni je, kot pravi, zadovoljen. "V Bolgariji sem bil presenečen nad svojim jadranjem. Po Tokiu sem imel pavzo in to mi je pomagalo pri uspehu. Po treh dneh sem bil na drugem mestu, kar je vrhunski začetek. Nato je prišla utrujenost, poznalo se je, da nisem jadral mesec in pol," pove o izkušnji z evropskega prvenstva v Varni, kjer je z 20. mestom v skupnem seštevku dosegel rezultat kariere.

Za svetovno prvenstvo v Barceloni pojasni, da mu splet okoliščin z vetrom ni ustrezal. "Imel sem dobre trenutke, ampak je bilo slabih preveč in končal sem na 34. mestu, kar sicer v konkurenci 120 tekmovalcev ni slab rezultat, ampak lahko bi bilo boljše. Hvala bogu, da prvenstvo ni štelo za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu 2024, je pa bilo dobra izkušnja. Videlo se je, da imam v določenih pogojih probleme s pogledom na regatno polje in odločitvami v danih trenutkih. Upam, da bomo v prihodnjem letu lahko jadrali naprej," pove Zelko.

Nastop na olimpijskih igrah, ki bodo 2024 v Parizu, je bil njegov cilj, še preden se je sploh uvrstil v Tokio. "Letos sem v Tokiu spoznal, kako vse to poteka. Ob vseh izkušnjah, ki sem jih pridobil, se lahko zdaj lažje fokusiram na Pariz. Naslednje leto maja je v Mehiki svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo pa oktobra v Franciji. Načrtujem, da bom šel še na mediteranske igre v Alžiriji," pove o planih za prihodnje leto.

Zelko je za svoje potrebe ustanovil svoj klub, društvo Maraktiv; ko bo končal kariero, želi nadaljevati tradicijo mariborske šole jadranja. Mladim jadralcem rad pomaga z nasveti in jim dviguje motivacijo.

Uspehi Mariborčanke

Jadralno društvo Mariborčanka, katerega predsednik je Samo Žvan, je letos na štiridnevnem prvenstvu za velike regatne jadrnice nadaljevalo niz odličnih rezultatov. Gre za tekmovanje v po svetu najbolj razširjenem handikep sistemu ORC, ki različnim modelom velikih jadrnic omogoča, da enakopravno tekmujejo med seboj. Vsaka jadrnica ima glede na velikost, težo, obliko in še kup drugih parametrov svoj faktor. Ta se pomnoži s časom jadranja in tako zmaga tista s krajšim preračunanim časom. Žvan nam je pojasnil, da jim je po petnajstih letih tekmovanj in desetih zmagah serije regat Pokala Slovenije manjkal še naslov državnih prvakov. Tega so lovili zadnja štiri leta, odkar po sistemu ORC tekmujejo s 15,85-metrsko novozelandsko jadrnico modela TP52. Letos jim je na morju pred Izolo uspelo in postali so državni prvaki.

Sredi oktobra je ekipa društva Mariborčanka tekmovala na eni največjih hrvaških regat pri otoku Visu. Med okoli 150 sodelujočimi jadrnicami so zmagali v absolutnem razredu open in postavili nov časovni rekord v jadranju med Splitom in Visom, 2 uri 14 minut 29 sekund, kar je dobrih pet minut manj, kot za vožnjo potrebuje trajekt. Samo Žvan nam je povedal, da je jadrnico treba sproti obnavljati, opremljati in posodabljati. Kar brez dovolj denarja ni mogoče. Zato si želijo ohraniti sponzorje in pridobiti kakšnega novega. "Naš cilj je, da bi v dveh do treh letih jadrnico zamenjali za enak model, vendar novejši. Podobno kot pri formuli ena se modeli iz leta v leto spreminjajo. Kar se tekmovalnih ciljev tiče, želimo ohraniti primat v Sloveniji, da zmagujemo na državnem prvenstvu in v regatah za Pokal Slovenije. Zelo so nam pomembne tudi regate na Hrvaškem, na katerih zmeraj ciljamo na prvo mesto oziroma na oder za zmagovalce," razlaga Samo Žvan.

Regate izven Jadrana si težko privoščijo zaradi prevelikih stroškov s premikom jadrnice in bivanja. Poleg tega je vseh 22 članov društva zaposlenih in se z jadranjem ukvarjajo v prostem času. Za regate večinoma koristijo dopuste. Na jadrnici je med regato 14 ali 15 članov posadke, vsak ima svojo zadolžitev. "Petnajsti član je taktik, ki ga na daljših regatah nujno potrebuješ. Na krajših regatah ga ni, zato rečemo 14 ali 15 članov. Delovna mesta na jadrnici so zacementirana. To so krmar, po potrebi taktik, nastavljavci jader, tisti, ki delajo z dvižnicami, na premcu in krmi jadrnice, pa še vsi vmes. Vsi imamo ob primarni funkciji še sekundarno. Glede na razpoložljivost posadke kot skiper razporejam ljudi," pojasni Žvan.

Glavno besedo na jadrnici ima skiper. Žvan pojasni, da ni nujno, da je tudi krmar, je pa njegova beseda zadnja in nosi odgovornost za celotno posadko. "V klubu nas je sicer 22, ampak vsi kdaj ne utegnejo in imamo zato rezerve. Marca je znan koledar regat in takrat naredimo okviren plan, kdo bo šel kam," še pove. Jadrnico imajo privezano v marini v Portorožu. Čeprav se imenujejo JD Mariborčanka, so v društvu člani z vseh koncev Slovenije. Jadrnico redno vzdržujejo, največja dela opravijo med zimo, pred pričetkom sezone zgodaj spomladi pa naredijo vikend akcijo in plovilo pripravijo na jadralno sezono.

Razlika med tekmovalnimi in rekreativni regatami

Tekmovalne in rekreativne regate so, kot pove Žvan, ločene: "Jadrnice se v osnovi delijo na regatne in potovalne. Tudi s potovalnimi, ki si jih je mogoče izposoditi, lahko prideš na resno regato. Moraš pa imeti krmarja in tretjino ekipe verificirane pri jadralni zvezi. S tem imaš znanje tekmovalnega jadranja in pravil, kot sta izmikanje trkom in kdaj ima katera jadrnica prednost. V tekmovalni plovbi ne veljajo enaka pravila kot v turistični."

Rekreativnih regat, na katerih se ljudje večinoma zabavajo in jadrajo na izposojenih potovalnih jadrnicah, je veliko. Tam so pravila poenostavljena in jadrnice imajo samo osnovno opremo. Žvan omeni priljubljene regate Mariborčanko, Ptujčanko in Pomursko regato v sosednji Hrvaški.

Samo Žvan pojasni, da se na Mariborskem in Ptujskem jezeru pluje z manjšimi jadrnicami, ki večinoma spadajo v olimpijske razrede, z izjemo optimista - otroškega razreda, ki ni olimpijska disciplina, je pa najbolj razširjen razred za učenje. "Tudi v okviru svetovne jadralne zveze so tekmovanja za razred optimist. Nekateri v tem razredu začnejo že s šestimi leti, kar se mi zdi prezgodaj. Idealno je začeti pri sedmih ali osmih letih in v optimistu ostati do petnajstega leta, kar je zgornja starostna omejitev. Nekateri se potem preusmerijo v kakšen olimpijski razred ali razred, ki je predhodnik olimpijskega. Prav laser, ta se danes zaradi patenta imenuje ilka, je v olimpijskem razredu popolnoma enako plovilo kot za mladinski razred. Le jadro je malo večje," je dejal Žvan, ki je v obdobju Jugoslavije tekmoval v jadranju na deski. Prve korake je naredil v Sidru v Bresternici, kjer se goji jadranje za otroke. "Vsi smo začeli v Sidru in kasneje ustanovili svoja društva," je sklenil Žvan.