Leta 1555 je bil zgrajen Vodni stolp ob Dravi, ki je nekoč utrjeval jugovzhodni del obzidja. Renesančna petkotna bastija je bila na severu z zidcem povezana z Židovskim stolpom. Vodni stolp, nekoč imenovan Smodniški, je bil po drugi svetovni vojni obnovljen in za nekaj metrov premaknjen od gladine Drave; zdaj je v njem vinoteka.
Petkotni stolp je temeljil na pilotih, pritličje pa je počivalo na enem samem obočnem nosilcu; 35 stopnic je vodilo do strelnic v nadstropju. Z železnimi obroči je bil nanj pripet mlin za mletje ježic (Knoppernmühle).
Tega leta so bile znane vse vrste mitnin, ki so jih tedaj Mariborčani pobirali, in mitninske tarife. Na prvem mestu je v mestni knjigi zapisana vodna mitnina, ki se je pobirala od prometa po Dravi. Splavi so pristajali v Pristanu, če so izjemoma pristali zunaj njega, so morali splavarji prinesti mitnino mariborskemu mestnemu sodniku, če pa tega niso storili, je blago pripadlo sodniku. Mitnina se je pobirala v denarju, od splavov, ki so prevažali le les, pa tudi v določenem deležu od naloženega lesa. Splavi, ki so bili nad Podvelko oziroma Breznom ob Dravi, so dajali mitnino le v denarju. Predpisana je bila tudi posebna tarifa za splave, ki so pluli mimo Maribora. Mitnina na trgu se je pobirala od blaga, ki so ga pripeljali v mesto naprodaj. Pobirala se je v denarju pa tudi v naravi (na primer od tovora sira en hlebec, vsak sitar je moral dati po eno sito).
O višini mitnine je odločal tudi izvor blaga, medtem ko se je od voza žita nasploh pobiralo dva denarja, se je od voza ogrskega žita pobiralo 16 denarjev. Ob sejmih se je pobirala mitnina v dvakratnem znesku.

1556

Zgrajena so bila Spodnja Vodna vrata, porušena leta 1967.

1557

Po mestni suplikaciji iz tega leta naj bi bilo za utrditev Maribora porabljenega mnogo denarja, vendar je mestni jarek ostal nedokončan in medsebojno topovsko kritje bastij nerealizirano. Slab je bil tudi lesen tabor pod mostom, katerega utrdba je bila od reke Drave že tako načeta, da bi ga bilo treba gradbeno obnoviti, kot se je to zgodilo pred nekaj leti z drugim taborom, ki leži ob Dravi nad mostom. Ker je bilo mesto brez denarja, naj bi bila dežela pomagala pri tej obnovi, medtem ko naj bi bili jarek očistili tlačani, živeči do dve milji okoli mesta, s tem pa si zagotovili pravico ob nevarnosti zateči se vanj.
Glede lokacije obeh taborskih utrdb je bilo doslej že več razlag, vendar je evidentno, da gre za taborsko utrjeni mostišči, katerih južno, leseno, so obnovili leta 1465 in je bilo zato že dotrajano, severno, ki je stalo pred vhodom v mesto, pa je bilo pred nekaj leti na novo postavljeno, pri čemer so ga kamnito podzidali.
Med deželnimi plemiči, ki so si za svoje bivališče izbrali Maribor, je bil komtur nemškega reda Jakob pI. Glojach. Dežela Štajerska je Žigo Frölicha nastavila kot mariborskega poštarja.
Umrl je plemeniti Žiga Holenburg, ki se je rodil 27. avgusta 1536 in umrl star 21 let. Na njegovem nagrobniku, ki je danes vzidan v stene stolnice, je v zgornjem delu nagrobnika grb družine Holenburg.

1560

Obzidje, ki ga je pretekla zima poškodovala, je bilo v tako slabem stanju, da se ga je nekaj podrlo in so ga morali obnoviti z gradivom, namenjenim za dokončanje grajske bastije.
Leto je bilo tako nerodovitno, da sploh ni bilo trgatve, zato so dovolili prosto uvažanje vina.

1561

Mesto je v Gradec poslalo dopis, ki govori o dveh taborskih utrdbah, ki sta stali na obeh koncih mostu. Gre za utrdbi, katerih severno so italijanski gradbeniki zidarsko obnovili okoli leta 1554, južna pa je ostala taka, kot jo je v letih 1464-65 uredil židovski sodnik Seidenschwanz. Bila je pretežno lesena in v slabem stanju.
Mariborski korec (mera za žito) je stal 15 krajcarjev.