Zora Štok
Pisal se je 1. oktober 1969, ko je letalski svet na zahodni polobli dočakal velik trenutek - prototip nadzvočnega potniškega letala concorde, plod sodelovanja francoskih in britanskih strokovnjakov, je prebil zvočni zid. Letalo je doseglo hitrost 2,04 macha, skoraj dvakrat toliko, kot je hitrost zvoka, letelo je na višini 17.700 metrov. A ker je bilo to obdobje hladne vojne med vzhodnim in zahodnim blokom, je kar nekako mimo šla novica, da je concorde pravzaprav drugo potniško letalo, ki zmore nadzvočno hitrost.
Dva meseca prej je s prototipom potniškega letala uspelo zvočni zid prebiti Sovjetom z zdaj že legendarnim tupoljevom, tu-144. Že res, da je to letalo družbe Aeroflot potnike prevažalo veliko krajši čas kot concordi Air Francea in British Airwaysa, a primat preboja zvočnega zidu ostaja na Vzhodu. Primerka obeh letal, drug ob drugem, sta na ogled na istem kraju, v nemškem letalskem muzeju v mestu Sinsheim.
Kako je povozil boeinga?
Leta 1974, 17. junija, so opravili primerjalni let iz Bostona (Massachuttes) v Pariz in obratno. Concorde je vzletel iz Bostona ob istem času kot boeing iz Pariza. Ko sta bili letali na isti točki, le da je bil concorde na skoraj dvakratni višini kot boeing, je slednji preletel 620 milj, concorde pa je imel za seboj že 2400 milj. Po pristanku v Parizu je bil concorde na tleh 68 minut, nakar je ponovno poletel proti Bostonu in tam pristal enajst minut pred boeingom.
Kovinska ptica z upogljivim kljunom
Prvi komercialni let concorda sega v leto 1976, zadnji polet kovinske ptice z upogljivim kljunom pa je bil leta 2003. Kar 27 let je torej nadzvočno potniško letalo, ki je snovalcem, proizvajalcem in lastnikom povzročalo več sivih las kot veselja, z rekordnimi hitrostmi prevažalo petične potnike. Pravzaprav najbolj petične in tiste, ki se jim je zelo mudilo z enega konca sveta na drugega. Iz Evrope je concorde letel iz Pariza in Londona na različne konce sveta, rute pa sta morala Air France in British Airways včasih tudi spreminjati. Malezija na primer je leta 1979 prepovedala concordom leteti skozi njen zračni prostor in povezava London-Singapur je zato kmalu odpadla.
Bolj kot za denar je letel za slavo Evrope
Znotraj kot v formuli ena
Posebna oblika letala s koničastim in premičnim kljunom in deltastimi krili je seveda povsod vzbujala pozornost. A notranjost letala je bila vse prej kot udobna. Sedeži so bili podobni tistim v formuli ena - potniki so se pripasali z dvema pasovoma čez rame in tretjim čez pas, sedeži so bili dokaj ozki in so telo objemali tudi od strani. S concordom British Airwaysa sta na njegovem zadnjem letu iz Londona v New York letela tudi Mariborčanka in njen mož. Ne želi biti imenovana, a je podelila spomin. "Leteti s concordom je bilo nekaj res posebnega. Če bi imela možnost, bi to storila še enkrat. Že res, da je povratna vozovnica stala takratnih deset tisoč mark - midva sva letela le v eno smer - a doživetje je bilo enkratno. Že ko prideš na letališče ... za potnike z vozovnico za concorde so bile na voljo posebna loža, pijača najbolj prestižnih znamk, izjemna hrana. Letalo je imelo svoje stalno mesto, ločeno od drugih letal. Vsak potnik je prejel celo vrsto spominkov in tudi certifikat o poletu. Letalo je bilo bleščeče bele barve, zaradi nekih posebnih premazov in tistega upognjenega kljuna res nekaj posebnega," se leta s concordom po več kot desetih letih spominja Mariborčanka. In doda, da je občudovala stevardese, ki so po ozkem hodniku manevrirale z vozički za hrano in pijačo, pravzaprav jih vlačile za seboj, saj je letalo ves čas letelo pod kotom. "In pogled skozi okno - tako visoko smo bili, da se je Zemlja videla kot obla. Nepozabno."
