
Zadnjih 22 let obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Foto: Profimedia
Nasilje v družini predstavlja pandemijo v senci, in to že skoraj dve leti. Na ta problem opozarjajo tudi Združeni narodi v tamkajšnji agenciji za ženske ter pozivajo k njegovi globalni ustavitvi. Po njihovih podatkih bo verjetno vsaka tretja ženska v svojem življenju utrpela eno od oblik nasilja. V času aktualne globalne zdravstvene krize pa številke rastejo, saj novo poročilo Združenih narodov, ki je zajelo trinajst držav od začetka pandemije, namreč kaže, da sta dve od treh žensk poročali, da sta doživeli nasilje ali da poznata žensko, ki ga je utrpela. Od 25. novembra pa vse do svetovnega dneva človekovih pravic 10. decembra se od leta 1999 glasno opozarja na nasilje nad ženskami.
Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami so na Univerzi v Ljubljani pozdravili s sloganom Slišimo te in tako tudi obeležili dvajsetletnico študija relacijske družinske terapije, ki poteka na teološki fakulteti. Tak slogan so izbrali, saj želijo žrtvam sporočiti, da so slišane in da je prvi korak do prekinitve nasilnih odnosov vedno pogovor. In eden izmed takih je lahko tudi psihoterapija. Žal pa je področje psihoterapije v Sloveniji še vedno neurejeno.
"Če kdaj, se je sedaj, ko je epidemija covida-19 močno vplivala na duševno zdravje prebivalstva, pokazala potreba po urejenosti tega področja," je na spletnem dogodku ob počastitvi dveh desetletij študijskega programa opozorila Urška Kranjc Jakša, predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov. "Posamezniki, ki so že prej bili v ranljivem položaju, so zdaj še bolj izpostavljeni težavam duševnega zdravja. Dostop do strokovne pomoči pa je zaradi neurejenosti področja še boj otežen."
Študij zakonske in družinske terapije predstavlja vzoren primer prenašanja znanj v prakso, tudi ustvarjanje delovnih mest. Zato na univerzi upajo, da s svojim delovanjem prispevajo k družbeni občutljivosti za nasilje. " S spodbujanjem razvoja na področju psihoterapije tudi na akademskem nivoju omogočamo, da bodo žrtve v prihodnosti hitreje spregovorile, hitreje našle strokovno pomoč, ki jo potrebujejo," je povedal rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Vsaka tretja ženska v svojem življenju utrpi eno od oblik nasilja
"Nasilje je vedno problem tistega, ki je nasilen," je poudaril idejni oče relacijske družinske terapije Christian Gostečnik. "Gre za travmo, ki se dobesedno zažre v človeka in potem nenehno deluje in organizira celotno družinsko življenje tega posameznika, ki je sam sebi neobvladljiv, sam sebi nepredvidljiv. S tem on tudi širi svoje nasilje v medpartnerske odnose in vse družinske odnose."
Relacijska terapija poskuša priti do globin, kjer se skriva travma, ki se odraža v nasilju. Najprej se je treba zavedati, da gre za obliko zasvojenosti, da nasilje je zasvojenost. "Nasilje je način, kako človek v svoji travmi vedno znova išče igralce, ki bodo odigravali njegovo nasilje oziroma bodo postali žrtve njegovih nasilnih odnosov. Šele ko človeka z ničelno toleranco ustavimo in mu dopovemo, da je vzrok za nasilje v njem samem, pridemo do tega, da lahko začnemo pomagati tudi družini, da oni ne omogočajo več temu nasilju, da se širi dalje," je pojasnil profesor Gostečnik in nadaljeval, da ženske tudi sedem let dolgo trpijo, preden spregovorijo na glas, da je v njihovem zakonu nekaj narobe, saj jih tam držijo še sram, krivda in pa močan impulz, da morajo temu človeku pomagati. Vse to bo relacijski terapevt razumel, saj vsakega obravnava s sočutjem.
A za začetek je treba zbrati pogum in spregovoriti. "Tišina je tista, ki najbolj pomaga vzdrževati in ohranjati nasilje, in to daje rabljem varnost, zato je nujno treba začeti govoriti o teh zadevah," je pozvala skrbnica programa izpopolnjevanja iz zakonske in družinske terapije Tanja Repič Slavič. "Žrtvam sporočam, da naj zberejo pogum, naj poiščejo strokovnjaka, nekoga, ki jim bo stal ob strani, ovrednotil, kar doživljajo, in jim odvzel krivdo, kajti krivda je tista, ki zveže roke, ki ne pusti, da odidejo, ki jim celo nezavedno omogoča, da tudi same vzdržujejo nasilno dinamiko."