Polemika, ali uvesti kavcijski sistem za PET-plastenke, v katerih nam prodajajo brezalkoholne in alkoholne napitke, ali ne, je zame brezpredmetna. Sledili mi evropskim smernicam ali ne, količina plastike se povečuje in se bo. Ta kavcija okoli 20 centov na plastenko za bolj zeleno Evropo ne bo izboljšala slabe slike. Kdor danes ne zbira plastenk, jih ne bo nekam nosil niti za 20 centov, končale bodo v gozdu. Slovenci itak že zdaj v rumene vreče pospravimo dve tretjini plastenk (te tvorijo dobre tri odstotke odpadne embalaže). Do 2030. na bi bila v PET-plastenkah 30-odstotna vsebnost reciklata (snov iz že uporabljenih, odpadnih snovi); preostalih 70 odstotkov embalaže bo lahko (in bo) iz nereciklata. Zakaj pa ne predpisati, naj bo vsebnost predelane plastike v embalaži denimo 80-odstotna ali še večja? Ker bi to podražilo proizvodnjo in zmanjšalo milijonske dobičke.
Ob plastični kolobociji sem bolj pozoren na oznake na embalažah - tudi za mleko in druga živila. Vse se reciklira, nas pomirjajo oznake "krožnega ravnanja z odpadki". A če bi to bilo res, bi sokove, mleko in druge tekočine že zdavnaj polnili v povsem reciklirane embalaže. Industriji hrane in pijač je z zelenimi oznakami pomembno poudariti "ekološko usmerjenost", si med potrošniki dvigovati ratinge in imidž - najbolj pomemben cilj pa je profit. Zato molčijo, da gre večina odpadne plastike v sežig (v cementarne in v ilegalne obrate), ne v reciklažo.
Naivno mislimo, da smo prispevali za boljši jutri, ker ločujemo in plastiko tlačimo v rumene vreče, potem pa večina te vsebine dolgotrajno nekje odleži - dokler je ne odpeljejo (ne)znano kam, le na Kitajsko več ne. Po optimističnem scenariju reciklirajo eno petino plastike, ki jo kot mravljice zbiramo v gospodinjstvih, v svetovnem merilu gre v reciklažo desetina zbrane plastike.
Med letoma 2010 in 2020 se je količina reciklirane odpadne plastične embalaže na prebivalca EU povečala za 32 odstotkov (za 3,2 kilograma) - spodbudno. A se je v tem obdobju količina odpadne plastične embalaže povečala za 23 odstotkov (za 6,5 kilograma) - manj spodbudno. Torej je bilo plastike (na prebivalca) v tem času za dobre tri kilograme več - nespodbudno.
V trgovinah smo ukinili plastične vrečke, skoraj vsi trgovski izdelki pa so ostali v plastiki. Planet rešujemo tako, da kopičimo (proizvajamo) še več plastike - petina svetovne nafte konča v plastiki -, vmes pa malo recikliramo.
